Robert Golob govoril z ukrajinskim premierjem

Svet 15. Jun. 202208:36 > 21:2611 komentarjev
Delite:
Robert Golob
Foto: Borut Živulović/BOBO

Rusija je ukrajinske borce, ki so se zatekli v tovarno Azot v mestu Severodoneck, pozvala k predaji, medtem ko krepi prednost v boju za nadzor nad vzhodno Ukrajino. Da se bodo Ukrajinci predali, za zdaj ne kaže. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je spopad v Severodonecku označil za bitko, ki bo "določila potek vojne" v naslednjih tednih.

“Od 8. ure zjutraj po moskovskem času morajo ukrajinski borci prenehati nesmiselno upiranje in položiti orožje,” je za rusko tiskovno agencijo Interfax po navedbah Reutersa povedal generalmajor Mihail Mizincev, vodja ruskega centra za upravljanje nacionalne obrambe. Da se bodo ukrajinski vojaki, ki so trenutno v tovarni Azot v Severodonecku predali, za zdaj – sodeč po informacijah v zahodnih medijih – ne kaže.

“Postaja vse težje, a naša vojska sovražnika drži nazaj iz treh smeri naenkrat,” je guverner luganske regije Sergij Gajdaj, kjer leži Severodoneck, sporočil prek Telegrama tik pred začetkom roka za predajo, ki ga je postavila Moskva. Prav tako je dejal, da ukrajinski vojaki branijo Severodoneck in ruskim silam preprečujejo napredek proti Lisičansku, navaja Reuters. Podobno je kasneje sporočil tudi župan Severodonecka Oleksandr Strjuk. Po njegovih besedah branitelji nadzirajo območje, “ki omogoča povezavo [s sosednjim] Lisičanskom”.

Rusko obrambno ministrstvo je bilo danes prav tako pripravljeno organizirati evakuacije iz tovarne Azot, kjer je poleg vojakov ujetih tudi 500 civilistov, v mesto Svatovo v regiji Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov. Načrtovanih evakuacij nato niso realizirali – po navedbah tiskovne agencije Ria Novosti so proruski separatisti sporočili, da je načrtovano odprtje humanitarnega koridorja preprečilo obstreljevanje Ukrajine.

Zelenski: Dogajanje v Donbasu bo odločilno za nadaljevanje vojne

Ruske sile so od zaledja odrezale ukrajinske enote, ki so še ostale v industrijskem mestu Severodoneck, in uničile vse mostove, ki ga povezujejo s sosednjim mestom Lisičansk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Na žalost so izgube boleče, vendar moramo ostati močni,” je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal v videonagovoru v torek zvečer. “V Donbasu je ključnega pomena vztrajnost. Moramo vztrajati. Donbas je ključ do odločitve, kdo bo prevladoval v prihodnjih tednih,” je dodal.

Zelenski je prav tako dejal, da bo bitka proti ruskim silam v regiji Donbas odločala o poteku vojne, in pozval svoj narod, naj “ob uničujočem napadu Moskve na ključni mesti Severodoneck in Lisičansk ostane močan”. Ob tem je Zahod ponovno pozval k hitrejši in bolj obsežni dobavi orožja. Ker izid spopada visi na nitki, je tudi vodja Nata Jens Stoltenberg podprl vse bolj obupane pozive Ukrajine po več orožja in zaveznike pozval, naj pospešijo dobavo Kijevu. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je medtem v torek povedala, da naj bi Ukrajina prejela le 10 odstotkov orožja, ki ga je zahtevala od Zahoda.

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so ruske sile v zahodni Ukrajini uničile skladišče orožja. “V bližini mesta Zoločiv v lvovski regiji so natančne rakete dolgega dosega uničile skladišče za tuje orožje, ki so ga Ukrajini posredovale države Nata, vključno s havbicami M777,” je v izjavi zapisalo ministrstvo.

Komisija Združenih narodov za Ukrajino je potrdila, da je prejela številne navedbe o kršenju človekovih pravic s strani ruskih sil, vendar je dejala, da je še prezgodaj, da bi lahko rekla, ali gre dejansko za vojne zločine, poroča AFP. “V Buči in Irpinu je komisija prejela informacije o pobojih civilistov, uničevanju in ropanju premoženja ter napadih na civilno infrastrukturo, vključno s šolami,” je na novinarski konferenci v Kijevu povedal predsednik komisije Erik Mose. Tudi v regijah Harkov in Sumi je komisija opazila uničeno infrastrukturo v številnih mestih, ki naj bi bila posledica bombardiranja, obstreljevanja ali raketnih napadov na civilne cilje.

ZDA podaljšale izjemo pri sankcijah proti Rusiji za nakup energentov

Ameriško finančno ministrstvo je v torek odločilo, da bo še naprej dopuščalo nakazila Rusiji za nakupe energentov. Ta izjema znotraj finančnih ukrepov proti Rusiji daje evropskim državam čas do 5. decembra, da se pripravijo na dokončno prekinitev dobav ruske nafte, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sedanja izjema od sankcij, ki so bile sprejete kot odziv na rusko invazijo Ukrajine, se izteče 24. junija.

Tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva za finance je za AFP pojasnil, da novo podaljšanje izjeme omogoča evropskim državam urejen prehod na poti do zmanjšanja odvisnosti od ruskih energentov. ZDA so že pred tem sprejele popoln embargo na uvoz ruske nafte.

Države članice Evropske unije so v začetku junija potrdile šesti sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte. Prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte bo trajalo šest mesecev, za naftne derivate pa osem. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, velja začasna izjema. Tako lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljajo po naftovodih.

Golob v pogovoru z ukrajinskim premierjem potrdil trdno podporo Ukrajini

Predsednik vlade Robert Golob je danes opravil telefonski pogovor z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom. Govorila sta o razmerah v Ukrajini in prihajajočem zasedanju Evropskega sveta, na katerem bo razprava o Ukrajini ena ključnih tem. Ukrajinski predsednik vlade se je zahvalil za odnos Slovenije do ukrajinskih beguncev in zaprosil za pomoč pri razminiranju v Ukrajini. Slovenski premier je potrdil trdno podporo Ukrajini, njeni suverenosti in prizadevanjem za mir. Obljubil je pomoč Slovenije pri razminiranju in odločno obsodil rusko agresijo. Poudaril je še, da Slovenija dosledno spoštuje temeljna načela mednarodnih odnosov in s tem zavrača vsakršno obliko nasilja ter da je enotnost EU ključnega pomena.

Nekdanji ruski predsednik Medvedjev dvomi o nadaljnjem obstoju Ukrajine

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki trenutno opravlja funkcijo namestnika predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je v objavi na omrežju Telegram podvomil o nadaljnjem obstoju Ukrajine kot suverene države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Kdo je rekel, da bo Ukrajina čez dve leti sploh še obstajala na svetovnem zemljevidu?” je na Telegramu zapisal Medvedjev. Kijev izjavo nekdanjega ruskega predsednika razume kot dokaz, da je uradni vojni cilj Moskve – denacifikacija države – le pretveza, pod katero želi Rusija uničiti ukrajinsko kulturo. Kremelj pripombe Medvedjeva ni neposredno komentiral. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje o tem odvrnil le, da “vemo, da ima Ukrajina velike težave”. Po besedah Peskova Ukrajina še naprej noče “omejiti nacionalističnih entitet” v lastnih vrstah, še navaja dpa.

Dmitrij Medvedjev
Foto : PROFIMEDIA

Ameriški obrambni minister pozval evropske zaveznike, naj pospešeno oborožujejo Ukrajino

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je danes v Bruslju, kjer se udeležuje zasedanja obrambnih ministrov Nata, evropske zaveznice v Natu pozval, naj pospešijo pošiljanje oborožitve Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo.

“Okrepiti moramo skupne zaveze za ukrajinsko samoobrambo in še bolj si moramo prizadevati, da Ukrajini zagotovimo obrambo državljanov in ozemlja. Ruski napad na Ukrajino ni nevaren le za Ukrajino, ampak je problem za evropsko varnost, zato se moramo še naprej soočati s tem izzivom,” je z ukrajinskim obrambnim ministrom Oleksijem Reznikovim ob strani dejal Austin. “Ne moramo si privoščiti popuščanja, ker je na kocki preveč. Ukrajina se na bojišču nahaja v ključnem trenutku,” je še dejal.

Velika Britanija je napovedala, da bo zelo kmalu Ukrajini dobavila sisteme za izstreljevanje raket, Ukrajinci pa na vzhodu države že obstreljujejo ruske položaje s havbicami francoske izdelave, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kljub temu v Kijevu poudarjajo, da ima Rusija na bojišču še vedno veliko prednost v oborožitvi, zato prosijo za hitrejšo pomoč.

Biden napovedal novo milijardo dolarjev pomoči

Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagotovil nadaljnjo podporo ZDA v obrambi pred rusko agresijo in napovedal sprostitev nove varnostne pomoči v vrednosti milijardo dolarjev. Gre za topništvo in sisteme za obrambo obalnih območij ter sodobne raketne sisteme. Biden je poleg tega naznanil dodatnih 225 milijonov dolarjev humanitarne pomoči Ukrajini, med drugim za pitno vodo, zdravstveno opremo, hrano in gotovino za Ukrajince, da lahko kupijo, kar potrebujejo. “Pogum, odpor in odločnost Ukrajincev še naprej navdihujejo svet in ZDA bodo skupaj z zavezniki ostale neomajne v zavezi za pomoč v boju za svobodo,” je sporočil Biden.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar