Svoboda nezadovoljna z razdelitvijo predsedniških mest. Koliko bi jih dobila ona in koliko NSi?

Kolegij predsednika državnega zbora bo na jutrišnji seji določil, koliko mest bo imela v delovnih telesih posamezna poslanska skupina ter kako bodo razdeljena vodstvena mesta v odborih in komisijah. O tem so sicer vodje poslanskih skupin spregovorili že na današnjem delovnem posvetu pri predsedniku parlamenta Zoranu Stevanoviću, ki je potekal za zaprtimi vrati.

V Svobodi, SD in Levici so v preteklih dneh opozarjali zlasti na to, da Resnica, ki naj bi podpirala bodočo vlado pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše, ne more imeti statusa opozicijske stranke. Izpostavljali so nevarnost, da bi imela koalicija s pomočjo Stevanovićeve stranke prevlado v nadzornih delovnih telesih, v katerih mora imeti po poslovniku večino opozicija.

Vendar pa se je Resnica sodelovanju v komisiji za nadzor javnih financ (KNJF) in v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) odpovedala, kar so v Svobodi, SD in Levici pozdravili.

Tako naj bi tem trem strankam po predlogu za jutrišnjo sejo kolegija v KNJF pripadlo osem mest, koalicijskim SDS, Demokratom in NSi pa pet. V Knovsu pa naj bi opozicijske Svoboda, SD in Levica dobile pet mest, bodoča koalicija pa štiri. Obe komisiji naj bi vodila Svoboda.

Sajovic pozval NSi, naj se odpove vodenju dveh delovnih teles

Po naših informacijah pa naj bi bile prihodnje levosredinske opozicijske stranke, zlasti Svoboda, nezadovoljne z današnjim dogovorom o razdelitvi predsedniških mest v delovnih telesih. Svobodi, ki je na volitvah dobila 29 poslancev, naj bi namreč v delovnih telesih pripadlo le pet predsedniških položajev, medtem ko naj bi trojček okoli Nove Slovenije z devetimi poslanci dobil štiri predsednike odborov.

Zato je vodja poslancev Svobode Borut Sajovic NSi pozval, naj se za zagotovitev uravnotežene razdelitve predsedniških položajev odpove vodenju dveh delovnih teles. Da bi bilo "pravično", če bi se NSi odrekla enemu vodilnemu mestu, naj bi po besedah naših virov na posvetu izpostavil tudi Stevanović. A naj vodja poslancev Nove Slovenije Janez Cigler Kralj na to ne bi pristal, na njegovo stran pa naj bi po naših informacijah stopila tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.

Svoboda naj bi nato Stevanovića pozvala, naj v predlogu razreza mest v delovnih telesih vendarle upošteva razmerje moči v državnem zboru. Kot pa je razvidno iz predloga sklepa, o katerem bo jutri odločal kolegij predsednika državnega zbora, njen poziv ni bil upoštevan.

Največja poslanska skupina naj bi tako ostala pri petih predsedniških mestih (poleg Knovsa in KNJF naj bi vodila še ustavno komisijo, komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter komisijo za peticije), NSi pa pri štirih. Slednja naj bi bila na čelu odbora za obrambo, za zdravje, za demografijo in za izobraževanje.

SDS naj bi od Demokratov prevzela vodenje mandatno-volilne komisije

SDS, ki ima 28 poslancev, bo po predlaganem razrezu pripadlo vodenje osmih delovnih teles – enemu naj bi se v njeno korist odpovedali Demokrati Anžeta Logarja. Poslanski skupini Demokratov je sicer ob konstituiranju državnega zbora pripadlo mesto predsednika mandatno-volilne komisije (MVK), a si je zdaj ta položaj zaželela Janševa stranka.

Spomnimo, da je sedanji predsednik MVK iz vrst Demokratov Tadej Ostrc razburil Janševo stranko, ker je skupaj s Svobodo, SD in Levico glasoval proti predlogu SDS za preložitev odločanja o izvolitvi desetih sodnikov. Poslanec SDS Zvonko Černač in več podpornikov stranke Janeza Janše je po Ostrčevem glasovanju na družbenih omrežjih izpostavilo možnost predčasnih volitev.

Poleg MVK naj bi SDS vodila še odbore za infrastrukturo, za okolje in prostor, za finance, za zunanjo politiko, za pravosodje, za notranje zadeve in javno upravo ter za kulturo, Demokrati pa zgolj odbor za gospodarstvo, delo in šport.

Socialnim demokratom naj bi pripadlo vodenje dveh odborov – za lokalno samoupravo ter za zadeve EU, Levica naj bi dobila mesto predsednika komisije za poslovnik, Resnica pa naj bi vodila odbor za kmetijstvo.