Desetletje po prelomni znanstveni raziskavi na deset tisoče otrok brez alergij

Leta 2015 objavljena raziskava je ugotovila, da dojenčki, ki že pri starosti nekaj mesecev začnejo uživati arašide, veliko redkeje razvijejo alergijo nanje. Ugotovitev je imela velike javnozdravstvene posledice.
Desetletje po prelomni raziskavi, ki je dokazala, da lahko hranjenje dojenčkov z arašidi in izdelki, ki jih vsebujejo, prepreči razvoj smrtno nevarnih alergij, nove raziskave kažejo, da je imela ta znanstveno podprta ugotovitev ogromen vpliv na resnična življenja ljudi.
Delež tistih, ki trpijo zaradi alergije na arašide, se je v ZDA začel zmanjševati, potem ko so v leta 2015 izdanih prehranskih smernicah priporočili, naj se dojenčkom že od četrtega meseca starosti uvaja ta alergen.
Delež alergij na arašide pri otrocih, starih od nič do tri leta, se je zmanjšal za več kot 27 odstotkov, po letu 2017, ko so priporočila razširili, pa celo za več kot 40 odstotkov, poroča AP.
"To je nekaj izjemnega, kajne?" je o študiji na to temo, ki je bila pred dnevi objavljena v znanstveni medicinski reviji Pediatrics dejal alergolog in raziskovalec na pediatrični bolnišnici v Philadelphii dr. David Hill.
Hill in njegovi kolegi so analizirali elektronske zdravstvene kartoteke ter prek njih spremljali diagnoze alergij na hrano pri majhnih otrocih pred, med in po uvedbi smernic.
"Danes lahko dejansko rečem, da je manj otrok z alergijo na hrano, kot bi jih bilo, če tega javnozdravstvenega ukrepa ne bi izvedli," je poudaril.
Pred uvedbo smernic je število alergij pri otrocih naraščalo. Več kot osem odstotkov otrok v ZDA ima alergijo na neko vrsto hrane, dva odstotka pa alergijo na arašide.
60.000 otrok brez alergije
Glede na raziskavo se je zaradi priporočila približno 60.000 otrok izognilo alergijam na hrano, med njimi jih 40.000 ni razvilo alergije na arašide.
Alergija na arašide nastane, ko imunski sistem zmotno prepozna beljakovine v arašidih kot škodljive in sprosti kemikalije, ki povzročijo alergijske simptome – kožne izpuščaje in težave z dihanjem, lahko pa pride tudi do smrtno nevarnega anafilaktičnega šoka.
Zdravniki so desetletja priporočali, naj otroci do tretjega leta starosti ne uživajo arašidov in drugih živil, ki pogosto sprožijo alergije. Leta 2015 pa je bila objavljena raziskava z naslovom Učenje o zgodnjem preprečevanju alergije na arašide, ki je spremenila to razumevanje.
Takratna raziskava je pokazala, da je uvedba arašidov v prehrano dojenčkov zmanjšala prihodnje tveganje za razvoj alergij na hrano za več kot 80 odstotkov. Kasnejše analize pa so pokazale, da približno 70 odstotkov otrok ni razvilo alergij niti do najstniških let.
Prelomna raziskava je takoj spodbudila oblikovanje novih zdravstvenih smernic, ki so priporočale zgodnje uvajanje arašidov – a njihova uvedba v prakso je bila počasna. Kljub temu pa nova raziskava ponuja "obetavne dokaze, da se zgodnje uvajanje alergenov ne le uveljavlja, temveč morda že prinaša merljiv učinek," so povedali njeni avtorji.
To ne velja zgolj za arašide
Vodja neprofitne organizacije Food Allergy Research & Education (FARE) je pozdravila nove ugotovitve. "Ta raziskava potrjuje, kar že vemo, in poudarja pomembno priložnost za zmanjšanje pogostosti in razširjenosti alergije na arašide po vsej državi," je dejala Sung Poblete.
Zgodnje navajanje na alergene pa ne velja zgolj za arašide. Veljavne ameriške smernice, posodobljene leta 2021, priporočajo uvajanje arašidov in drugih pogostih alergenov med četrtim in šestim mesecem starosti, brez predhodnih testov ali presejanja, je pojasnil Hill. Staršem svetuje, naj se ob morebitnih vprašanjih posvetujejo s pediatrom.
"Ni treba, da gre za velike količine hrane – zadoščajo majhni grižljaji arašidovega masla, jogurta na osnovi mleka, sojinih jogurtov ali masla iz oreščkov," je priporočil in pojasnil da so to "zelo dobri načini, da se imunski sistem varno izpostavi tem alergenim živilom".
Več o arašidih lahko preberete na portalu prehrana.si.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje