Brez glutena, laktoze, jajc … je alergij vedno več ali je to zgolj modna muha?

Slovenija 04. Dec 202214:041 komentar
alternativna prehrana
Foto: bralec N1

Ali so diete, pri katerih sestavine izločamo iz jedilnika, posledica porasta alergij nanje ali tržnih kampanj proizvajalcev hrane, modnih trendov in družbenih omrežij?

Trg z živili z oznako “free from”, kar pomeni brez določene sestavine – denimo laktoze, glutena, sladkorja, ogljikovih hidratov, umetnih sestavin – je v porastu. Leta 2018 je bil vreden 91 milijard evrov, do leta 2026 pa naj bi dosegel vrednost 163 milijard, pri čemer Evropa poleg Severne Amerike temu trgu doprinese največ, so pokazali izsledki raziskave Allied Market Research.

Povečevanje nakupa teh izdelkov se odraža tudi v vsakem segmentu posebej. Po poročanju Bloomberga je pričakovati, da bo globalni trg z brezglutenskimi izdelki do leta 2030 vreden skoraj 14 milijard evrov. Lani je ta vrednost znašala 6 milijard. Raziskave trga, ki jih je opravil Fortune Business Insights, podobno rast napovedujejo trgu mlečnih nadomestkov, in sicer za skoraj 40 milijard evrov do leta 2029, ter trgu izdelkov z nadomestki sladkorja, ki naj bi prav tako do leta 2029 zrasel za pet milijard evrov.

Industrija vrste “dietnih” izdelkov je torej po mnogih kazalnikih res v razcvetu, a kaj je pravi razlog za to? Doslej se je živilu izogibalo ali se je določeno živilo iz prehrane izločalo zaradi alergije nanj, nezmožnosti prebavljanja, neugodnega občutka po zaužitju. Ali smo na globalni ravni zares kar naenkrat bolj postali alergični na živila in intolerantni proti hrani, ki je del naših jedilnikov že desetletja ali celo stoletja, ali pa obstaja drug razlog, zakaj se ljudje vedno pogosteje prehranjujejo dietno?

Alergij na hrano vedno več

Kari Nadeau z Univerze v Stanfordu je za BBC dejal, da se je pojavnost alergij od leta 1960, ko so za njimi bolehali trije odstotki svetovnega prebivalstva, do leta 2018 več kot podvojila, in sicer na približno sedem odstotkov. Vedno več je tudi vrst hrane, na katero so ljudje alergični.

Po podatkih Evropske federacije združenj bolnikom z alergijami in dihalnimi obolenji EFA je imelo leta 2019 alergijo na hrano diagnosticiranih 17 milijonov Evropejcev, od tega je bilo 3,5 milijona mlajših od 25 let. Število otrok, mlajših od pet let, ki imajo alergijo na hrano, se je v zadnjem desetletju podvojilo.

alergija, test
PROFIMEDIA

Da za izogibanje določenim živilom zares obstaja legitimen razlog, je za N1 potrdila dr. Anja Koren Jeverica iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo v UKC Ljubljana. Alergije na hrano so po njenih besedah v razvitem svetu res v porastu – toda strokovnjaki ne vedo natančneje, zakaj. Kot je pojasnila Koren Jeverica, je razlogov za porast alergij na hrano več, večina jih je povezana z novodobnim načinom življenja v razvitem svetu.

Večja izpostavljenost, boljša imunost

Strokovnjaki poskušajo porast alergij na hrano razložiti z več hipotezami, denimo zaradi drugačne, procesirane hrane ali večje izpostavljenosti alergenom. Iz te izhaja tudi t. i. “higienska hipoteza”, katere osnovno načelo se je tudi v kliničnih poskusih izkazalo za relativno uveljavljeno.

Higienska hipoteza predpostavlja, da izjemno čisto okolje, v katerem danes odrašča veliko otrok, zatre otrokov naravni imunski odziv na alergene iz okolja. Brez izpostavljenosti klicem se imunski sistem torej ne nauči braniti pred njimi in ima, ko jim je naposled izpostavljen, nanje hudo imunsko reakcijo oziroma alergijo, navaja ameriški vladni urad za prehrano in zdravila FDA.

Podobno načelo, kot velja pri higienski hipotezi – torej da večja izpostavljenost izboljšuje imunost – je gnalo tudi novejše klinične raziskave odpornosti proti alergijam, ki so dokazale, da zgodnejše navajanje otrok na določeno prehrano zmanjša možnost, da bodo razvili alergijo na dotično hrano.

Kot je razložila Koren Jeverica, so pediatri materam v preteklosti svetovali, naj dojenčkom potencialne alergene v prehrano uvajajo čim kasneje, saj naj bi to preprečilo razvoj alergij na hrano. Toda raziskave so pokazale, da imajo takšne diete prav nasproten učinek, saj se je število otrok s prehranskimi alergijami v tem času občutno povečalo. Priporočila glede uvajanja alergenih živil v hrano so se tako pred približno 15 leti spremenila, strokovnjaki sedaj priporočajo uvajanje vse hrane – tudi mleko, jajca, pšenico, arašide, oreščke, sojo in ribe – vsem otrokom, tudi tistim s povečanim tveganjem za alergijo.

hranjenje, dojenček, mama
PROFIMEDIA

V raziskavi, ki jo je navedla Koren Jeverica, so preučevali vpliv zgodnjega uvajanja arašidov v dojenčkovo prehrano. Štiri- do 11-mesečni dojenčki, ki so bili bolj nagnjeni k razvoju alergij, so bili razdeljeni v dve skupini: ena skupina je redno uživala arašidovo maslo, druga, kontrolna skupina, pa je bila do 5. leta starosti na strogi dieti brez arašidov. Alergija na arašide se je pojavila pri 3,2 odstotka otrok, ki so arašide uživali, in pri kar 17,2 odstotka otrok v kontrolni skupini. Redno uživanje arašidov je kar za 81 odstotkov zmanjšalo tveganje za pojav alergije. Uživanje arašidov tako pomaga preprečiti razvoj alergije na arašide pri otrocih. Enako je bilo dokazano tudi pri jajcih.

Alergija ni enako kot intoleranca

Kot je izpostavila Koren Jeverica, alergije niso enako kot intolerance (recimo laktozna intoleranca). Pri alergijah je po zaužitju določenih telesu tujih beljakovin v hrani imunski odziv napačen, saj se poleg običajnih imunskih protiteles IgG proizvajajo tudi protitelesa IgE, ki v zadostni količini pri alergikih sprožajo alergijske reakcije.

Poenostavljeno: alergija je neželen učinek po zaužitju hrane, sprožen z napačnim imunskim odzivom. Medtem ko so simptomi intolerance proti hrani večinoma povezani z želodčno-prebavnim traktom, lahko huda alergijska reakcija poleg teh povzroči tudi rdečico, težave z dihanjem, zatekanje obraza in ustne votline, v skrajnem primeru pa anafilaktični šok in smrt.

Pri dojenčkih alergijske reakcije najpogosteje povzročajo kravje mleko in jajca, pri starejših otrocih pa arašidi, drevesni oreščki (lešniki, indijski oreščki, orehi, mandlji, pistacija …), semena (sezam, bučna semena), ribe in morski sadeži. Alergija na pšenico in sojo je pri nas precej redka, je še dodala Koren Jeverica.

Zakaj imajo nekateri alergije, drugi pa ne?

Glavni dejavnik za razvoj alergije na hrano je atopijski dermatitis, ki pomeni okvarjeno barierno funkcijo kože in posledično motnje v imunskem sistemu. Otroci s tem kožnim obolenjem imajo petkrat večjo možnost za razvoj alergije na hrano, razvije pa jo 10–30 odstotkov otrok z atopijskim dermatitisom.

S pojmom intoleranca označujemo pomanjkanje določenega encima v črevesju (pri laktozni intoleranci denimo pomanjkanje encima laktaza). Intolerance (občutljivosti) proti hrani so veliko pogostejše kot alergije – tako se vsaj zdi.

Kot je dejala dr. Urša Bukovnik, ki je doktorirala iz biokemije in se specializirala iz funkcionalne medicine, ukvarja pa se s prehranskimi terapijami, so težave z intolerancami proti hrani stalnica. V življenju posameznika se pojavljajo intervalno ali postanejo kronično prisotna težava. Vzrok za intolerance so poškodbe črevesne stene. To se lahko pripeti zaradi različnih dejavnikov, kot so: stres, zdravila, okužbe s patogenimi mikroorganizmi. Skozi poškodovano črevesno steno v krvni obtok tako pronicajo nedokončno razgrajeni delci hrane, kar sproži odziv imunskega sistema. Ne gre za imunski odziv kot pri alergiji, temveč vnetni proces, ki je navadno dolgo časa asimptomatski, v kasnejših fazah pa ga spremljajo bolečine v želodcu ali črevesju, slabost, težave s kožo, sinuzitisi, glavoboli in podobno.

Bolj prepustna je črevesna stena, večje je število vrst hrane, na katero je posameznik občutljiv. Ko (če) se črevesna stena obnovi, se število intoleranc zmanjša, je dejala Bukovnik.

mleko brez laktoze, mleko, laktoza
PROFIMEDIA

Koren Jeverica je opozorila tudi, da se stanje lahko izboljša tudi pri alergijah na hrano, saj pri nekaterih otrocih alergija na hrano izzveni že v nekaj mesecih ali letih. To velja večinoma za alergene, kot so kravje mleko, jajca, pšenica. Drugi alergeni (arašidi, drevesni oreščki, ribe, morski sadeži) so večkrat trajne, vseživljenjske alergije.

Po podatkih Evropskega združenja za informiranje o hrani, neprofitne organizacije, ki jo sofinancira EU, ima alergijo na hrano tako 8–10 odstotkov dojenčkov, delež se pri otrocih zmanjša na štiri odstotke in pri odraslih na 1–2 odstotka.

Testi na intoleranco

Porast alergij pa vendarle ni tako velik, da bi sovpadal z neverjetnim porastom prehrambnih izdelkov za alergike. Tudi intoleranc po besedah Bukovnik, ki kot sodelavka v zasebnem laboratoriju opravlja interpretacije testov na intolerance proti hrani, ni opaziti več kot v preteklosti.

Tovrstni laboratoriji intolerance prepoznavajo z merjenjem ravni IgG protiteles v krvi po zaužiti hrani. Glede na koncentracijo protiteles IgG izvajalci živila razvrstijo v razrede. Višji je razred, več protiteles v vzorcu je bilo zaznanih, bolj je oseba na hrano občutljiva. Običajno se osebo testira na več deset, lahko pa tudi več sto živil. Cena za test na okrog 150 vrst hrane se giblje med 150 in 170 evri. Kot je pojasnila Koren Jeverica, so IgG protitelesa, katerih vrednost se dvigne pri intolerantnih testih, normalen odziv in ne pomenijo alergije ali intolerance. Prav zaradi tega zdravniki v Sloveniji t. i. testov na intoleranco ne izvajajo.

Da je treba biti pri takšnih testih previden, je opozorila dr. Alenka Trampuš Bakija s Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko UKC Ljubljana: “Vedno svetujemo, da rezultate samoplačniških preiskav interpretira zdravnik (najbolje imunolog) v skladu s klinično sliko.”

Dva laboratorija, ki opravljata tovrstne preiskave, smo povprašali, kakšne kompetence imajo zaposleni, ki jih opravljajo. V laboratoriju Nutrihub so za N1 povedali, da imajo izvajalci testov laboratorijsko znanje, rezultate pa interpretirajo strokovnjaki s področja metabolne medicine, v Medicare Plusu pa so dejali, da teste izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci v lastnem laboratoriju z dovoljenjem ministrstva za zdravje.

Dodali so še, da najpogosteje testirajo na alergene, kot so jajca, mleko, pšenica in oreščki, so pojasnili v Medicare Plusu. Nobeden od dveh laboratorijev, ki izvajata teste na intoleranco proti hrani, ni zaznal povečanega števila ljudi, ki bi se odločili za testiranje. So pa v laboratoriju Medicare Plus opazili večjo seznanjenost z opisano problematiko.

Samodiagnoze večinoma napačne

Novodobni “trend” prehranjevanja lahko torej res pojasni porast alergij, medtem ko relevantnih podatkov o porastu intoleranc dejansko nimamo. Prej omenjeni testi so vendarle povedni, saj nakazujejo nekakšen negativen odziv telesa na določeno vrsto hrane, čeprav je ta odziv nemogoče uvrstiti med bolezenska stanja. Navsezadnje je izogibanje živilu, ker “nam preprosto ne paše”, povsem legitimna in za posameznikovo zdravstveno stanje pametna izbira.

Samodiagnoze so lahko pogosto napačne. Kot je bilo ugotovljeno v raziskavi leta 2018, se z alergijami na hrano samodiagnosticira tri- do štirikrat več ljudi, kot je dejanskih alergikov. Podobno kaže tudi anketa Food Standards Agency (Agencija za prehranske standarde, op. p.), ki jo je povzel BBC. V njej je skoraj polovica mladostnikov med 16. in 24. letom starosti odgovorila, da so intolerantni proti mlečnim izdelkom, a se je izkazalo, da je imelo intoleranco diagnosticirano le 24 odstotkov vprašanih mladih.

Domnevne preobčutljivosti pa po mnenju Koren Jeverica izkoriščajo proizvajalci prehrambnih izdelkov, saj lahko prodajajo (večinoma dražje) izdelke z oznakami na primer “brez glutena” ali “brez laktoze”. Teh je, tako kot potrjujejo tržne raziskave globalnih trgov zgoraj, tudi v Sloveniji na trgovskih policah vedno več, predvsem zaradi večjega povpraševanja – čeprav ni nobenih podatkov o drastičnem povečanju intoleranc proti hrani.

alternativna prehrana
bralec N1

V Tušu zaznavajo večje povpraševanje po izdelkih brez laktoze in glutena, zato so jih v zadnjih letih iz zgolj velikih supermarketov preselili tudi v manjše trgovine v lokalnem okolju. Razširili so tudi nabor dotičnih izdelkov. V trgovini Mercator so brezlaktozni rastlinski napitki eni najbolj prodajanih proizvodov v segmentu bio in posebne hrane, segmentu, ki že več kot deset let vztrajno raste. Tam nudijo več kot tri tisoč izdelkov bio in posebne hrane, v šišenski poslovalnici pa so ta oddelek zaradi povečanega povpraševanja razširili na 360 kvadratnih metrov. V Lidlu potrjujejo podobno, saj tudi tam povpraševanje po izdelkih brez laktoze ali glutena stalno raste. Izjemno priljubljeni pa so, kot so navedli, rastlinski mlečni napitki brez laktoze. V Sparu pri prodaji tovrstnih izdelkov že več let opažajo pozitiven trend, zaradi česar povečujejo ponudbo. Precejšen porast so v preteklih nekaj letih doživela rastlinska mleka, prodaja brezglutenskih izdelkov se še naprej povečuje. Zelo priljubljene so tudi lastne blagovne znamke tovrstnih izdelkov, kot je znamka “SPAR free from”, ki ponuja izdelke brez glutena oziroma laktoze.

posebna prehrana, mercator, trgovina
PROFIMEDIA

Cene tudi več kot šestkrat višje

Vsi takšni izdelki dosegajo precej višjo ceno kot “običajni” prehranski izdelki. Medtem ko je liter mleka v vsaki trgovini mogoče kupiti za manj kot en evro, so cene rastlinskih napitkov ali mleka brez laktoze višje in dosegajo tudi do skoraj tri evre na liter. Kravje mleko brez vsebnosti laktoze je nekoliko cenejše, mogoče ga je dobiti tudi v cenovnem razponu od evra do dveh evrov na liter.

Kilogram navadne bele moke je mogoče kupiti za 65 centov, medtem ko najcenejša brezglutenska moka stane 4 evre. 2,78 evra na kilogram je cena najcenejših testenin brez glutena, medtem ko je običajne testenine mogoče dobiti za manj kakor polovico tega zneska.

Pri kruhu je razlika najvišja: v Sparu ponujajo zgolj dva, sicer pakirana kruha brez glutena, in cena najcenejšega je 13,78 evra na kilogram. Kilogram navadnega belega kruha stane malce več kot dva evra – bolniki s celiakijo morajo torej plačati okrog 690 odstotkov te cene.

Označbe o alergenih vse prej kot šala

Poleg visoke cene obstaja pri dietnih prehrambnih izdelkih še ena težava: njihovo označevanje. Po uredbi Evropske unije morajo biti alergeni prehranskih proizvodov v trgovinah in restavracijah zmeraj navedeni, a ker včasih v kuhinjah ali proizvodnih obratih pride do navzkrižne kontaminacije, pogosto pa celo brezbrižnosti, navedbam na embalažah in jedilnikih ne gre popolnoma zaupati. Za nekoga, ki se določenega živila izogiba le zaradi preference, to ne predstavlja nikakršne ovire, saj vsebnosti alergena najverjetneje sploh ne bo opazil. Nasprotno pa so napačne ali pomanjkljive navedbe alergenov za nekatere lahko (smrtno) nevarne.

V državah članicah EU mora biti na vsakem prehranskem izdelku navedena morebitna vsebnost 14 alergenov, ki so najpogostejši in sprožajo najhujše reakcije. To so zelena, gluten, raki, jajca, ribe, volčji bob, mleko, mehkužci, gorčica, arašidi, sezamova semena, sojina semena, žveplov dioksid (žveplove spojine v vinu) in oreščki.

Napačno deklariranje je bilo v preteklosti tudi v Sloveniji že vzrok za to, da so morali alergiki poiskati nujno zdravstveno pomoč. Koren Jeverica navaja primer, ko je pri otroku do težje alergijske reakcije prišlo zato, ker je bila žitna ploščica označena kot brezglutenska, a je vsebovala oves. Leta 2016 je 15-letna Britanka z več hudimi alergijami na letu med Londonom in Nico zaradi hude alergijske reakcije po zaužitju bagete umrla. Kot je pisal The Guardian, je umrla zaradi pomanjkljive navedbe alergenov na embalaži.

Zvezdnice niso dietičarke

“Zdravim ljudem, ki nimajo celiakije, seveda gluten popolnoma nič ne škodi,” pa je jasna Koren Jeverica. Še več, izogibanje glutenu lahko povzroči več škode kot njegovo uživanje, vsaj pri otrocih.

Ker se potreba po različnih hranilih v otroštvu najbolj spreminja, sta otroštvo in adolescenca najbolj kritični obdobji glede uživanja dovolj hranil. Slabe zamenjave osnovnih živil, kot so mleko, jajca ali pšenica, lahko povečajo tveganje za pomanjkanje makro hranil in podhranjenost nasploh. Če otrok namesto kravjega mleka uživa rastlinski nadomestek, lahko to vodi v pomanjkanje kalcija in vitamina D ali v prekomerno izpostavljenost hormonu fitoestrogenu, ki ga najdemo v soji (če pije sojino mleko).

Žitarice pa denimo vsebujejo mikronutriente (tiamin, niacin, riboflavin, železo, folna kislina), ki jih drugje, recimo v sadju in zelenjavi, ni. Jajca vsebujejo kakovostne beljakovine, so bogate z esencialnimi aminokislinami ter vitamini in minerali.

Izogibanje glutenu, laktozi, jajcem in podobno je lahko, če čutimo, da nam takšen način prehranjevanja bolj ustreza, dobra izbira. Mišljenje, da gre za dieto, ki je sama po sebi zdrava, pa je zmotno, in poleg prej omenjenih finančnih interesov prehrambne industrije večinoma tudi posledica nasvetov raznih blogerjev in vplivnežev, ki za prehransko svetovanje niso usposobljeni. O vsebinah na TikToku, ki poveličujejo hujšanje, diete in nezadovoljstvo z lastno podobo, si preberite v članku: Mladi se po nasvete zatečejo na TikTok, a to je lahko tudi nevarno.

Anketa Statiste iz leta 2017 je pokazala, da 31 odstotkov Američanov, ki uživajo brezglutenski kruh, nima celiakije in so se za to odločili zaradi sledenja določenemu življenjskemu slogu. Celiakijo naj bi imelo okrog 1,4 odstotka svetovnega prebivalstva, je pokazala raziskava iz leta 2018.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar