"Enkrat alkoholik, vedno alkoholik" morda ne drži, kažejo novejše raziskave

Razkritje zvezdnika Brada Pitta, da je po sedmih letih treznosti ponovno začel piti alkohol, a na bolj "omejen način", je sprožilo ostre odzive. Ne le zaradi njegovih domnevnih nasilnih dejanj pod vplivom alkohola, temveč predvsem zaradi trdo zakoreninjene ideje, da nekdo, ki se je boril z odvisnostjo od alkohola, ne more nikoli več piti.

A novejše raziskave so v veliki meri potrdile, da okrevanje pravzaprav na spektru, ki vključuje tako treznost kot tudi občasno uživanje alkohola. V manjši študiji, izvedeni februarja, so preučevali, kako lahko zmerno pitje pri nekaterih prispeva k uspešnemu okrevanju. V primerjavi s skupino, ki se je v tej študiji popolnoma vzdržala alkohola, so tisti, ko so še naprej pili, izkazali večje zaupanje v svojo sposobnost omejevanja vnosa. Ocenili so, da so druge pozitivne spremembe v življenju in podporni odnosi okrepili njihovo okrevanje od odvisnosti, navaja CNN.

V večji študiji iz leta 2025 o okrevanju brez popolne abstinence je približno 1.900 udeležencev poročalo, da so v zadnjem mesecu pili alkohol – njihovo zdravje in delovanje je bilo podobno kot pri tistih, ki so bili popolnoma trezni, vendar so slednji doživljali večjo psihično stisko.

Sprememba v razumevanju

Sodobno razumevanje motnje zaradi uživanja alkohola se odmika od preproste ločitve na zlorabo in odvisnost. Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM), ki ga izdaja Ameriško psihiatrično združenje, to motnjo opredeljuje kot "pogosto ali čezmerno pitje alkohola, ki ga posameznik težko nadzoruje in zaradi katerega se pojavijo težave v odnosih, družini, službi, šoli ali na drugih področjih življenja". Motnja je lahko blaga, zmerna ali huda.

Spremenilo se je tudi razumevanje okrevanja. Popolna abstinenca je še vedno pomembna, ni pa več nujno edino merilo. Posameznik lahko doseže remisijo tudi tako, da bistveno zmanjša pitje in nima več simptomov oziroma težav, zaradi katerih je bila motnja diagnosticirana.

Ameriški Nacionalni inštitut za zlorabo alkohola in alkoholizem (NIAAA) je leta 2022 predlagal opredelitev okrevanja kot proces oziroma stanje, pri katerem človek doseže remisijo motnje in hkrati preneha s čezmernim pitjem. Še vedno pa lahko čuti željo oziroma hrepeni po alkoholu. Poznamo začetno remisijo, ki traja do tri mesece, zgodnjo, ki traja od treh mesecev do enega leta, trajno od enega do petih let ter stabilno remisijo po več kot petih letih.

Pomembna ni le količina popitega alkohola, saj šteje tudi zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ter drugih vidikov kakovosti življenja, navaja CNN.

Je abstinenca še vedno najboljša?

Strokovnjaki poudarjajo, da za večino ljudi še vedno najbolje deluje prav popolna abstinenca. Tisti, ki se zanjo odločajo, dosegajo največji napredek na področju telesnega zdravja, kakovosti življenja in psihosocialnega delovanja.

Čeprav je študija iz leta 2019 pokazala, da so imeli ljudje, ki so po zdravljenju povsem nehali piti, in tisti, ki so dosegli remisijo, pet let po tem primerljive stroške zdravstvene oskrbe. Podobno je bilo tudi njihovo funkcioniranje v družbi eno in devet let po zdravljenju.

Vendar zmanjšanje pitja ni enako uspešna možnost za vse. Študija iz leta 2025 je pokazala, da je bila pri ljudeh, ki so po poskusu okrevanja še naprej pili alkohol, verjetnost ponovitve težav večja kot pri tistih, ki so abstinirali.

Za zdaj je malo raziskav, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo napovedali, kdo se lahko po motnji zaradi uživanja alkohola vrne k zmernemu pitju. Po kliničnih izkušnjah strokovnjakov in ugotovitvah omenjene raziskave bi bilo to lahko lažje izvedljivo pri ljudeh, pri katerih motnja ni bila huda, ki nimajo pridruženih duševnih težav oziroma jih uspešno obvladujejo, ki so več let abstinirali ali pa niso več izpostavljeni okoliščinam, v katerih se je problematično pitje začelo.

Nasprotovanje Anonimnih alkoholikov

Večina splošne javnosti še vedno sledi prepričanju "enkrat alkoholik, vedno alkoholik". To je bilo že od ustanovitve glavno sporočilo Anonimnih alkoholikov.

Dr. Michael Joshua Ostacher, psihiater in profesor na medicinski šoli na Stanfordu, za CNN pojasnjuje, da je ’alkohol’ izraz, ki so ga v AA posvojili, z njim pa se njihovi člani identificirajo.

Vse to temelji na predpostavki, da je odvisnost od alkohola neozdravljiva bolezen, po prepričanju nekaterih pa izhaja iz tega, da imajo ti ljudje možgane, nagnjene odvisnosti. Od tu izhaja tudi prepričanje, da lahko že en sam požirek alkohola povzroči ponovno vrnitev k odvisnosti, ne glede na to, kako dolgo je bil človek trezen in kaj vse je v tem času spremenil v svojem življenju.

Po eni strani je fraza ’enkrat alkoholik, vedno alkoholik’ klinično zastarela, vendar po besedah Ostacherja predstavlja zaščitno vedenjsko mejo, ki ljudi odvrača od tveganih poskusov.