Kaj se zgodi z vašim telesom, ko spremljate nogometno tekmo

Svetovno nogometno prvenstvo, po mnenju mnogih največji športni spektakel na svetu, se bliža koncu.

Čaka nas le še finalni obračun, ki bo občutek evforije, napetosti in vsa druga čustvena stanja, ki jih oboževalcem prinaša "najpomembnejša postranska stvar na svetu", podaljšal še za nekaj dni.

Prav ta stanja pa so povezana s številnimi fiziološkimi spremembami v telesu in raziskave ugotavljajo, da gledanje nogometa na telo gledalcev vpliva na več načinov.

Spremembe, ki jih povzroča, niso vedno očitne ali dramatične, so pa vseeno pomembne z vidika zdravja.

Med svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2014 je zgrešena enajstmetrovka najverjetneje sprožila usoden srčni infarkt pri 58-letnem čilskem navijaču.

Kmalu zatem je tudi njegova žena začutila hude bolečine v prsih in bila sprejeta v bolnišnico zaradi stresne kardiomiopatije, znane tudi kot sindrom zlomljenega srca.

Zaradi silovitega čustvenega stresa ob tekmi in moževem nenadnem kolapsu je del njenega srca začasno prenehal normalno delovati.

Verjetnost takšnih dogodkov je pri zdravih ljudeh sicer majhna. To pa ne pomeni, da zdravi gledalci niso dovzetni za telesne učinke spremljanja tekem, piše Popular Science.

Telo se odziva, kot da igramo tudi mi

"Biti nogometni navijač še zdaleč ni zgolj pasivna dejavnost. Možgani in telo se odzivajo podobno, kot če bi sami neposredno tekmovali," pravi dr. Matt Butler, raziskovalec na področju nevropsihiatrije na King's College London, ki je nedavno objavil znanstveni članek o vedenjski nevroznanosti nogometnega navijaštva.

"Ko na igrišču opazujemo svoje igralce, kako se borijo in znojijo, se naše telo odziva, kot da igramo tudi mi."

In bolj ko vam je mar za izid, močnejši so učinki.

"Pri najbolj zvestih navijačih pride do pojava, imenovanega zlita identiteta (angleško: identity fusion), ko posameznik to, kar se na igrišču dogaja klubu ali reprezentanci, doživlja skoraj tako, kot bi se dogajalo njemu samemu," pojasnjuje Butler.

Stres močno naraste

Leta 2012 so znanstveniki spremljali španske nogometne navijače med ogledom finala svetovnega prvenstva leta 2010.

V primerjavi z običajnim dnem so imeli med tekmo v telesu občutno višje ravni stresnega hormona kortizola. Porast je bil izrazitejši pri moških, mlajših navijačih in pri tistih, ki so bili najbolj predani svoji reprezentanci.

Znanstveniki menijo, da je to povezano s pojavom ohranjanje družbenega jaza.

Ljudje imamo namreč močno potrebo po tem, da se dobro počutimo v svoji koži in da nas tudi drugi vidijo v pozitivni luči.

Ko je to ogroženo – denimo zaradi zavrnitve v družbi ali poraza najljubše ekipe –, možgani takšno situacijo obravnavajo kot fizično grožnjo. Sproži se stresni odziv, telo pa začne pospešeno izločati kortizol.

Ta porast stresa ni omejen le na čas tekme. Ko so raziskovalci s pametnimi urami 12 tednov spremljali zdravstvene podatke navijačev nemškega nogometnega kluba, so ugotovili, da se je raven stresa začela zviševati že približno 14 ur pred začetkom tekme.

Srce občuti pritisk

Poleg kortizola telo ob stresu v krvni obtok sprošča tudi adrenalin in druge hormone, povezane z odzivom "boj ali beg" (angleško: fight or flight).

Ti hormoni pospešijo srčni utrip in zvišajo krvni tlak, zato srce potrebuje več kisika.

Hkrati pa ti isti stresni hormoni zožijo krvne žile, ki oskrbujejo srce, zaradi česar do njega pride manj kisika.

Takšno neravnovesje – večja potreba po kisiku ob hkrati slabši oskrbi – je lahko nevarno in v nekaterih primerih celo sproži srčni infarkt.

To potrjujejo tudi podatki iz prakse.

Med svetovnim prvenstvom leta 2006 v Nemčiji so zdravniki ugotovili, da je spremljanje posebej napete tekme več kot podvojilo verjetnost, da bo navijač tisti dan doživel srčni zaplet.

Med svetovnim prvenstvom leta 1998 se je število hospitalizacij v Veliki Britaniji zaradi srčnega infarkta povečalo za 25 odstotkov na dan, ko je Anglija po izvajanju enajstmetrovk izgubila proti Argentini, povečano pa je ostalo še naslednja dva dni. Takšnega porasta pri drugih zdravstvenih težavah niso opazili – le pri srčnih infarktih.

V Španiji pa je raziskava tekem domače lige pokazala 30-odstotno povečanje števila hospitalizacij zaradi srčnih težav pri moških, ki so že imeli bolezni srca, na dneve, ko je njihova ekipa izgubila.

Kljub temu Butler opozarja, da je treba te ugotovitve postaviti v pravi kontekst: gledanje nogometa sicer nekoliko poveča tveganje za srčne zaplete, vendar je pri večini ljudi osnovno tveganje nizko, zato tudi dejanska nevarnost ostaja majhna.

Rast testosterona in več spolne aktivnosti

Med finalom svetovnega prvenstva leta 2010 med Španijo in Nizozemsko se je pri navijačih med spremljanjem tekme zvišala raven testosterona.

Za razliko od kortizola ta porast ni bil povezan s spolom, starostjo ali stopnjo navezanosti na reprezentanco.

"Testosteron je hormon, katerega raven se poveča v tekmovalnih okoliščinah, zato ni presenetljivo, da se njegovo izločanje poveča tudi pri spremljanju nogometa, ne glede na spol," pravi Butler.

Kaže tudi, da morda nekaj resnice vsebuje priljubljena domneva, da velika nogometna tekmovanja približno devet mesecev pozneje povzročijo pravi "baby boom".

Med evropskim prvenstvom UEFA leta 2024 so raziskovalci spremljali vsakodnevno spolno vedenje, misli in fantazije skoraj tisoč udeležencev iz petih evropskih držav.

Ugotovili so, da so navijači v dneh po zmagah svoje reprezentance imeli približno 27 odstotkov več spolnih odnosov kot po porazih.

"Skupinski rituali in praznovanja so že od nekdaj povezani z večjo bližino med ljudmi in močnejšimi socialnimi vezmi," pravi Butler.

"Zato ni težko sklepati, da so ljudje v obdobjih kolektivne evforije tudi bolj nagnjeni k spolni aktivnosti."

Pomanjkanje spanja in prometne nesreče

Ko prvenstvo poteka v oddaljenem časovnem pasu, navijači pogosto bedijo pozno v noč, da bi spremljali tekme svoje ekipe, kar ima lahko daljnosežne posledice.

Svetovno prvenstvo leta 2002, ki je potekalo v Aziji, so ameriški gledalci spremljali sredi noči ali zgodaj zjutraj.

Znanstveniki so ugotovili, da se je v ameriških krajih z veliko prebivalci nemškega porekla število smrtnih prometnih nesreč na dneve, ko je igrala Nemčija, povečalo za 35 odstotkov.

V krajih z največjim deležem prebivalcev nemškega porekla pa je bilo povečanje kar 122-odstotno.

Ko so raziskovalci analizirali podatke med poznejšim svetovnim prvenstvom, pri katerem so bile tekme na sporedu ob običajnih urah, tega porasta prometnih nesreč niso zaznali.

To kaže, da je bil glavni razlog za povečano smrtnost leta 2002 prav primanjkljaj spanja zaradi nočnega spremljanja tekem.

"To samo poudarja dejstvo, da lahko že ena sama neprespana noč poslabša kognitivne sposobnosti, zlasti zbranost," pravi Butler. "Vozniki bi morali to upoštevati, če so dolgo v noč navijali za svojo ekipo."

Zakaj prav nogomet?

Nogomet ni edini šport, ki povzroča telesne spremembe pri navijačih. Podobne vplive na zdravje srca so raziskovalci ugotovili tudi pri navijačih ameriškega nogometa, ragbija, hokeja in bejzbola.

Po Butlerjevem mnenju pa so učinki pri nogometu izrazitejši zato, ker gre za šport z malo doseženimi zadetki.

"Ker je zadetkov malo, je vsak izjemno pomemben in vsak dosežen gol povzroči veliko evforijo," pravi.

"Poleg tega imajo zaradi redkosti zadetkov naključja večjo vlogo kot v športih z veliko točkami. Tudi boljše ekipe lahko izgubijo, avtsajderji pa imajo resnično možnost pripraviti presenečenje. Prav zaradi tega je nogomet tako razburljiv, stresen in hkrati nagrajujoč za spremljanje."