Prvi slovenski primer goljufije z evropskimi sredstvi dobil sodni epilog

Celjsko sodišče je danes v prvem slovenskem sodnem primeru zaradi oškodovanja sredstev EU izreklo sodbo zaradi goljufije pri programu socialne aktivacije. Direktorica celjske družbe Griffin Tanja Čajavec je dobila dve leti zapora, nekdanja direktorica zavoda Socio Celje Suzi Kvas pa leto in dva meseca pogojne zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna.

Oglaševanje

Družbi Griffin je celjsko okrožno sodišče naložilo 80.000 evrov kazni, poleg tega pa mora državi vrniti 633.000 evrov nezakonito pridobljenih sredstev. Zavodu Socio so izrekli kazen 40.000 evrov, ki je ne bo treba plačati, če v roku dveh let v zavodu ne bo storjeno podobno kaznivo dejanje. Poravnati bo moral tudi sodne stroške.

Prvoobtožene Tanje Čajavec na izreku sodbe ni bilo. Evropsko tožilstvo ji je očitalo goljufijo, preslepitev in ponarejanje dokumentov pri pridobivanju evropskih sredstev za projekte socialne aktivacije. Skupna škoda naj bi znašala 647.000 evrov, od tega je bilo približno 80 odstotkov evropskih sredstev, preostalo pa državnih.

Evropska delegirana tožilka Tanja Frank Eler je za Čajavec predlagala dveletno zaporno kazen, pri čemer je upoštevala tudi njeno lansko pravnomočno obsodbo na štiri mesece zapora zaradi šikaniranja sodelavcev na delovnem mestu. Za Suzi Kvas, ki je danes generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije, je, med drugim zaradi dosedanje nekaznovanosti, predlagala pogojno kazen.

Sodba po sedmih letih

Po navedbah tožilstva je Čajavec leta 2017 na razpis za pridobitev sredstev EU prijavila projekt socialne aktivacije, pri tem pa naj bi navedla neresnične podatke o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah zaposlenih, ki naj bi sodelovali pri projektu. Partnerstvo z Javnim zavodom Socio naj bi družbi Griffin prineslo dodatne točke pri izbiri izvajalca.

Tožilstvo je še navajalo, da je družba Griffin neupravičeno uveljavljala tudi stroške, med drugim potne stroške za osebe, ki po navedbah tožilstva niso izvajale aktivnosti na projektih. Zaradi tega naj bi nastala škoda v skupni višini 647.000 evrov.

Primer se je začel po odmevnih hišnih preiskavah, ki so jih kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada oktobra 2019 izvedli na območjih celjske in ljubljanske policijske uprave. Do današnje sodbe je tako minilo skoraj sedem let.

Gre za prvi primer v Sloveniji, v katerem je zaradi domnevne zlorabe sredstev EU odločalo sodišče. Zagovorniki obtoženih so po izreku sodbe napovedali pritožbe.