Raziskovalci odkrili: ni važno le, kaj jeste, temveč tudi, s kom

Prehranjevanje v družbi drugih lahko telesu pomagalo ohranjati ravnovesje ravni sladkorja v krvi, je odkrila nova študija, objavljena v reviji Science Advances.

V raziskavi je 108 udeležencev pojedlo nekaj več kot sto gramov kruha iz bele pšenične moke. V enem primeru so udeleženci kruh jedli sami, v drugem se jim je pridružila oseba, s katero so si bili blizu, navaja ScienceAlert.

Raziskovalci so nato dve uri spremljali njihov glikemični odziv. Odkrili so, da se je udeležencem takrat, ko so jedli v družbi, raven sladkorja v krvi zvišala manj in se hitreje vrnila na izhodiščno vrednost kot takrat, ko so udeleženci jedli sami.

"Uravnavanje krvnega sladkorja ni odvisno le od tega, kaj jemo, temveč tudi od tega, s kom jemo," je pojasnila Shir Atzil s Hebrejske univerze v Jeruzalemu v Izraelu in dodala, da "imajo naši odnosi aktivno biološko vlogo pri našem telesnem blagostanju".

Rezultati raziskovalk kažejo, da je človeška fiziologija v svojem bistvu družbena: "Bližina osebe, ki jo imate radi, zmanjšuje količino telesne energije, ki jo vaše telo porabi za lastno uravnavanje. To nam prinaša neposredno presnovno korist skupnosti in razkriva ključni evolucijski razlog, zakaj ljudje sploh vzpostavljamo odnose: naše telo deluje bolje, ko smo skupaj," je navedla Atzil.

Pri drugih družbenih živalih, kot so vinske mušice, glodavci, prašiči in opice, raziskave kažejo, da lahko izolacija skrajša življenjsko dobo, oslabi imunski sistem ali okrepi odziv na stres.

Raziskave so denimo pokazale, da se pri miših, ki so bile v socialni izolaciji, spremeni inzulinsko signaliziranje in poslabša presnovno delovanje, s čimer se poveča tveganje za debelost.

Pri ljudeh pa je osamljenost povezana z motenim nadzorom ravni sladkorja v krvi in napoveduje razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Podobni odzivi pri uravnavanju telesne temperature in stresa

Izraelska raziskava je proučevala tudi druga področja. Izvedli so vzporedne poskuse s 116 udeleženci, v katerih so preverjali, kako se telo spopada z izpostavljenostjo mrazu. Ko je bil prisoten partner, je bilo uravnavanje telesne temperature učinkovitejše, zlasti kadar sta se osebi dotikali, so odkrili. Toda koristi so bile prisotne tudi brez telesnega stika.

V drugem nizu poskusov, v katerih je sodelovalo 115 odraslih ter 56 parov mater in dojenčkov, so bili udeleženci izpostavljeni stresnemu testu. Ta je povzročil šibkejši fiziološki odziv, denimo manj izrazito potenje, kadar je bila prisotna druga oseba, tudi če med njima ni bilo neposrednega stika kože.

Tudi ta odziv telesnega vzburjenja se je hitreje umiril, kadar je bila oseba v družbi.

Rezultati kažejo, da lahko že prisotnost druge osebe v bližini, tudi brez dotika, pomaga telesu delovati učinkoviteje.

Ljudje z močnejšimi družbenimi vezmi živijo dlje

Kakšne so dolgoročne posledice teh učinkov, še ni znano, vendar študije, ki vključujejo velike populacije, večinoma kažejo, da osamljenost ni dobra za splošno zdravje.

Dokazi kažejo, da so ljudje z močnejšimi družbenimi vezmi praviloma bolj zdravi in srečni ter živijo dlje.

Nasprotno pa je socialna izolacija povezana z večjim tveganjem za presnovne motnje, bolezni srca in ožilja, raka, počasnejše celjenje ran, slabšo kakovost spanja in večjo umrljivost, še piše ScienceAlert.