V novi raziskavi o morebitnih povezavah cepljenja z avtizmom preučili 2,5 milijona otrok

Nova raziskava, nedavno objavljene v znanstveni reviji The Pediatric Infectious Disease Journal, je ugotavljala, ali obstaja povezava med cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter povečanim tveganjem za razvoj avtizma.

Preučili so zdravstvene podatke več kot 2,5 milijona otrok, a povezave niso ugotovili.

Raziskava je bila opravljena v ZDA, kjer ima motnjo avtističnega spektra po ocenah približno 3,2 odstotka otrok.

Avtizem je razvojna motnja, ki vpliva na posameznikovo sporazumevanje, socialne interakcije in doživljanje sveta. Strah, da bi ga lahko povzročalo cepljenje, izvira predvsem iz leta 1998 objavljene raziskave britanskega zdravnika Andrewa Wakefielda, v kateri je bila nakazana povezava med cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) ter avtizmom.

Raziskavo, ki je temeljila na primerih zgolj 12 otrok, je zaradi znanstvenih nepravilnosti revija The Lancet pozneje umaknila, Wakefieldu pa so odvzeli zdravniško licenco. Številne obsežne raziskave v naslednjih letih niso pokazale povezave med cepivom in avtizmom.

Drugačen raziskovalni pristop

Opazovalne študije o varnosti cepiv se sicer soočajo z določenimi metodološkimi izzivi. Na čas cepljenja in verjetnost, da bo otrok dobil diagnozo avtizma, lahko namreč vplivajo različni dejavniki, kot so odnos družine do zdravstvene oskrbe, zgodnja zaskrbljenost staršev glede otrokovega razvoja in otrokova starost, piše PsyPost.

V novi študiji so uporabili drugačen raziskovalni pristop.

"Prejšnje raziskave o povezavi med cepivom OMR in avtizmom so bile večinoma opravljene v Evropi, kjer se cepivo in shema cepljenja nekoliko razlikujeta (od ZDA)," je povedal vodilni raziskovalec nove študije, zdravnik Todd Burstain in pojasnil, da je prejšnja evropska raziskava temeljila na podatkih od leta 2000 do 2012. "Takrat so avtizem diagnosticirali redkeje, njegova pojavnost v teh raziskavah pa je bila približno trikrat manjša od današnje razširjenosti avtizma v ZDA,"je navedel.

Če raziskovalci pri analizi ne upoštevajo, da so otroci cepljeni v različnih razvojnih obdobjih, so lahko rezultati izkrivljeni. Da bi se izognili tem težavam, so Burstain in njegovi sodelavci uporabili statistično metodo, pri kateri so otroke razvrstili v skupine glede na njihovo starost. Znotraj posameznih starostnih obdobij so nato primerjali cepljene in necepljene otroke. Tako so zmanjšali možnost, da bi razlike v starosti ob cepljenju izkrivile rezultate raziskave.

Burstain je opozoril, da bi lahko bile prejšnje evropske raziskave, v katerih so primerjali cepljene in necepljene otroke, ne da bi jih razvrstili glede na določena starostna obdobja, zaradi tega izpostavljene statistični pristranskosti.

Kako je potekala raziskava?

Raziskovalci so analizirali podatke iz zbirke Cosmos, obsežne ameriške baze elektronskih zdravstvenih kartotek, ki vključuje podatke bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov po ZDA.

V raziskavo je bilo vključenih 2.560.035 otrok, ki so med 12. in 24. mesecem starosti opravili vsaj en redni pregled pri zdravniku na primarni ravni zdravstvenega varstva. Delež otrok z diagnozo otroškega avtizma je znašal 2,55 odstotka. Raziskovalci so se osredotočili na posebno diagnostično oznako za otroški avtizem, ki zajema ožjo skupino kot celoten avtistični spekter. To deloma pojasnjuje, zakaj je bil delež otrok z avtizmom v raziskavi nižji od ameriškega nacionalnega povprečja.

Iz raziskave so izključili vse otroke, pri katerih je bil avtizem diagnosticiran pri 11 mesecih starosti ali prej, da bi zagotovili, da je bilo cepljenje časovno opravljeno pred diagnozo. Otroke so spremljali do osmega leta starosti. Do dopolnjenega drugega leta starosti je prvi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam prejelo 91,4 odstotka vključenih otrok.

Raziskovalci so otroke razdelili v skupine glede na določena starostna obdobja, na primer od 11,5 do 12,5 meseca, od 12,5 do 13,5 meseca in tako naprej do 24. meseca starosti. Znotraj vsakega obdobja so primerjali otroke, ki so takrat prejeli prvi odmerek cepiva, z otroki, ki do začetka tega obdobja še niso bili cepljeni in so ostali necepljeni tudi med nadaljnjim spremljanjem.

Da bi bila primerjava čim bolj zanesljiva, so raziskovalci pri analizi upoštevali tudi dejavnike, ki bi lahko vplivali tako na cepljenje kot na verjetnost diagnoze avtizma, med drugim starost matere, rasno in etnično pripadnost, trajanje nosečnosti ob rojstvu, morebitno prenizko porodno težo glede na trajanje nosečnosti, večplodno nosečnost, sladkorno bolezen ali okužbe med nosečnostjo, socialno-ekonomsko prikrajšanost območja bivanja ter geografsko regijo ZDA.

V nobenem od analiziranih starostnih obdobjih raziskovalci niso ugotovili povezave med prvim odmerkom cepiva proti OMR ter povečanim tveganjem za avtizem. V glavni analizi, ki je zajemala cepljenje med 11,5 in 24 meseci starosti, je prilagojeno razmerje tveganj znašalo 0,97. To pomeni, da je bila stopnja diagnosticiranja avtizma pri cepljenih otrocih za približno tri odstotke nižja, vendar ta razlika ni bila statistično značilna.

"Velikost raziskave je pomembna predvsem zato, ker povečuje njeno statistično moč oziroma sposobnost zaznavanja tudi zelo majhnih razlik," je pojasnil Burstain in poudaril, da je bila statistična moč te raziskave bistveno večja kot pri prejšnjih evropskih raziskavah. "Zaznali bi tudi zelo, zelo majhno povečanje tveganja, če bi obstajalo," je poudaril.

Kot je dejal, rezultati pomenijo, da lahko "z zelo veliko gotovostjo trdimo, da otroci v ZDA, ki prejmejo cepivo OMR med 11,5 in 24 meseci starosti, nimajo povečanega tveganja za razvoj avtizma".

V dveh poznejših starostnih obdobjih, med 14,5 in 17,5 meseca ter med 17,5 in 24 meseci, so imeli cepljeni otroci celo nekoliko nižjo stopnjo diagnosticiranja avtizma. Razmerji tveganj sta znašali 0,90 oziroma 0,92. Avtorji manjša odstopanja pripisujejo preostalim pristranskostim v podatkih, ne pa morebitnemu zaščitnemu učinku cepiva.

Dodatno preverjanje z drugim cepivom

Da bi dodatno preverili zanesljivost uporabljene metode, so raziskovalci izvedli še analizo z negativno kontrolo. Gre za primerjavo, pri kateri ne pričakujejo povezave med preučevanima dejavnikoma. Tako lahko preverijo, ali bi uporabljena metoda lahko pokazala povezavo tudi tam, kjer je v resnici ni.

Raziskovalci so zato preverili še povezavo med avtizmom in cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam, pri katerem ni razloga za domnevo, da bi lahko povzročalo avtizem. Tudi pri tem cepivu niso ugotovili povezave z avtizmom, kar dodatno potrjuje zanesljivost uporabljene raziskovalne metode in zmanjšuje verjetnost, da bi na rezultate vplivale statistične pristranskosti.