"Žrelo pekla" se prebuja. Eden najnevarnejših kraterjev se morda polni z magmo

Znameniti z magmo napolnjen vulkanski krater Santiago, ki mu pravijo tudi "Žrelo pekla", in je del aktivnega vulkana Masaya, je le okoli 20 kilometrov oddaljen od glavnega mesta Nikaragve, Manague, v katerem živi okoli 2 milijona ljudi.

Vulkan in krater sta tudi turistični atrakciji, ki vsako leto pritegneta na tisoče ljudi.

Zaradi svoje dejavnosti pa predstavljata nevarnost tako za obiskovalce kot za prebivalce, zato sta pod stalnim nadzorom znanstvenikov.

V zadnji raziskavi, objavljeni v reviji Geophysical Research Letters znanstveniki ugotavljajo, da bi se vulkan lahko začel prebujati.

"Čeprav je Masaya zadnji večji tok lave ustvaril leta 1772, zaradi nenehnega sproščanja vulkanskih plinov pogosto nastajajo nevarno visoke koncentracije žveplovega dioksida," je za portal Science Alert pojasnila geologinja Lizzie Johnson z univerze Pennsylvania State, vodilna avtorica raziskave.

Nenehno izhajanje teh plinov povzroča kisli dež in lahko škoduje zdravju ljudi. Vulkan je v zadnjih petih desetletjih povzročil tudi več eksplozij, vendar je bilo na srečo poškodovanih zelo malo ljudi.

Kljub temu previdnost pri aktivnem vulkanu nikoli ni odveč.

Nenavadno vedenje "Žrela pekla"

V novi študiji so raziskovalci analizirali podatke, ki jih je zbral satelit Sentinel-1.

Ta območje preleti vsakih 12 dni in spremlja, kako se površje vulkana dviga in pogreza zaradi premikanja magme v globinah.

"Ko se površje pogreza, to običajno pomeni, da magma verjetno odteka izpod vulkana. Ko pa se tla znova začnejo dvigati, je to lahko znak, da v podzemne rezervoarje priteka nova magma," pojasnjuje Johnsonova.

Med letom 2018 in sredino leta 2022 so raziskovalci opazili, da se je območje nad osrednjim magmatskim rezervoarjem vulkana Masaya, severno od znamenitega kraterja Santiago, pogreznilo za približno tri centimetre.

To nakazuje, da se je del magme umaknil iz podzemnega rezervoarja, zaradi česar se je površje posedlo.

Med letoma 2022 in 2024 pa so se tla začela znova dvigati, kar kaže, da se je rezervoar ponovno začel polniti z magmo.

Nenavadno pa je, da se je območje neposredno okoli kraterja Santiago in njegovega jezera lave pogrezalo tudi v času, ko se je ostalo površje vulkana dvigovalo.

Po mnenju raziskovalcev bi to lahko pomenilo, da približno 200 metrov pod površjem leži še drugi, plitvejši magmatski rezervoar, ki je prav tako aktiven.

"To kaže, da je podzemni sistem pretakanja magme bolj zapleten, kot smo mislili." je dejala Johnson.

Čeprav raziskovalci niso odkrili neposredne nevarnosti, pa upajo, da bodo v prihodnje pridobili še natančnejšo predstavo o obnašanju vulkana in izboljšali napovedovanje njegovih izbruhov.

"Nadaljnje dolgoročne geodetske raziskave in računalniško modeliranje nam bodo omogočili temeljitejše razumevanje dogajanja ter učinkovitejše spremljanje in zmanjševanje vulkanskih nevarnosti tako na Masayi kot na drugih bazaltnih vulkanih z jezeri lave," je dejala Johnson.