Menu Item
Udeležba na evropskih volitvah bo letos višja kot običajno, napoveduje raziskava Valicona. Ključni razlog je udeležba mlajših volilcev, generacije Z, ki se volitev udeležuje pogosteje kot generacije pred njimi.
Raziskava Valicona je pokazala, da bo udeležba na tokratnih evropskih volitvah po vseh do sedaj znanih napovedih višja, kot je bila v letu 2019. Med razlogi za to pa je tudi udeležba najmlajših volilcev, predstavnikov t. i. generacije Z, ki se volitev udeležuje v večji meri kot njihovi predhodniki. To bi utegnilo vplivati tudi na volilni rezultat.
Udeleževanje volitev se po generacijah občutno razlikuje, so v sporočilu za javnost navedli v družbi Valicon. Najzvestejši udeleženci volitev so predstavniki najstarejše generacije, t. i. baby boom generacije, predstavniki katere so rojeni po drugi svetovni vojni do leta 1959. Ti v veliki meri krojijo rezultat volitev v zadnjih desetletjih. Kot kaže zadnja javnomnenjska raziskava Valicona, opravljena med 6. in 8. majem, se bo v tej generaciji evropskih volitev zagotovo udeležilo 55 odstotkov upravičencev, še slabih 24 odstotkov jih napoveduje zelo verjetno udeležbo.
Generacija X, to so rojeni med letoma 1960 in 1979, se volitev na splošno udeležuje precej manj pogosto. Za razliko od predhodne generacije, v kateri se parlamentarnih volitev redno udeležuje 80 odstotkov upravičencev, je takšnih v generaciji X le še nekaj čez 60 odstotkov. Pričakovano je tako v tej generaciji nižja tudi predvidena udeležba na evropskih volitvah, zagotovo jih udeležbo napoveduje 34 odstotkov vprašanih, zelo verjetno dodatnih 22 odstotkov.
Milenijci so najmanj aktivni
Tej generaciji sledi generacija Y, t. i. milenijci, rojeni med letoma 1980 in 1995, v kateri udeležba pade na najnižjo točko. Parlamentarnih volitev se v tej generaciji udeležuje manj kot 50 odstotkov, najnižja med vsemi je v tej generaciji tudi napoved za evropske volitve – 22 odstotkov zagotovo, 18 odstotkov zelo verjetno. Prav ta generacija je tista, zaradi katere se je v preteklih letih vzbudila skrb o prihodnjih udeležbah na volitvah, saj je vse kazalo na to, da udeležba med mladimi pada. A se je v zadnjih letih izkazalo, da udeležba ni povezana s starostjo, ampak gre za generacijsko značilnost.
Najmlajša generacija, imenovana generacija Z, to so rojeni med letoma 1996 in 2010 (v raziskavi so upoštevani le tisti z volilno pravico), se namreč volitev udeležuje v večji meri kot njihovi predhodniki. V tej generaciji se volitev na splošno udeležuje 57 odstotkov vprašanih, višja je tudi napoved udeležbe na evropskih volitvah – 28 odstotkov zagotovo, 18 odstotkov zelo verjetno. Ker jih je na vsakih volitvah več in ker glasujejo pogosteje kot njihovi predhodniki, se s tem povečuje udeležba na volitvah nasploh in tako bo tudi na tokratnih evropskih volitvah, napovedujejo na Valiconu.
Tudi izbira strank se razlikuje glede na generacijsko pripadnost. Generacija Z v večji meri kot povprečni volilec izbira NSi na eni in Levico na drugi strani, izrazito višja je tudi izbira Piratske stranke. Pri generaciji Y dosegata nadpovprečen rezultat SNS in Državljansko gibanje Resni.ca, medtem ko v generaciji X ni stranke, ki bi občutneje izstopala – ta generacija je s tega vidika še najbolj podobna povprečnemu volilcu, kar ne nazadnje velja tudi za udeležbo. V najstarejši, baby boom generaciji, so v izraziti prednosti stranke levo od sredine – Gibanje Svoboda, SD in Levica.
Boomerji že vedo, koga bodo obkrožili
Generacije se razlikujejo tudi glede na to, kdaj se odločajo o svoji volilni izbiri. Najstarejši volilci so odločeni precej prej, v baby boom generaciji je o tem, koga bodo volili, več kot polovica volilcev (55 odstotkov) odločenih že več kot mesec dni pred volitvami, četrtina pa se jih odloča v zadnjih dnevih. Ravno obratno velja za najmlajše, generacijo Z – skoraj polovica se jih odloča v zadnjih dnevih, le dobra petina je odločenih prej kot v zadnjem mesecu pred volitvami. Precej podobno se vede tudi generacija Y, ki sicer voli najmanj pogosto od vseh, generacija X pa je nekje vmes – dobra tretjina se jih odloča v zadnjih dneh (35 odstotkov), podobno visok delež pa je odločen več kot mesec dni pred volitvami (37 odstotkov).
Čeprav podatki jasno kažejo na trend višje udeležbe med najmlajšimi volilci, katerih glas bo tako vedno bolj pomemben pri končnem rezultatu, pa njihova udeležba ni samoumevna, ob tem izpostavlja politični analitik in direktor družbe Valicon Andraž Zorko. Gre za generacijo, ki jo v večji meri zanima polje družbenega in se za razliko od predhodne generacije tudi v večji meri družbeno aktivira, kar smo lahko videli v času epidemije, ko je ta generacija bolj sodelovala tudi pri cepljenju, dodaja.
Hkrati se ta generacija tudi drugače informira, preverja informacije in je manj naivna. “To je generacija, ki hitreje prepozna prevaro, neiskrenost in pretvarjanje, zato so kandidati za evropske poslanke in poslance pred težko nalogo,” pravi Zorko. Volilci iz te generacije, ki se bodo udeležili volitev, jih bodo imeli pod drobnogledom vse do zadnjega dne, prevladal pa bo tisti, ki bo v svojih nastopih in sporočilih po eni strani dovolj aktualen, po drugi pa iskren in predvsem verodostojen, meni Zorko.
Raziskava Politikon družbe Valicon o udeleževanju parlamentarnih volitev in času odločanja je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si letos spomladi na reprezentativnem vzorcu 6261 oseb, podatki o napovedi udeležbe na letošnjih evropskih volitvah pa so iz raziskave, ki je bila izvedena med 6. in 8. majem na reprezentativnem vzorcu 1520 anketirancev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!