Zavod za zaposlovanje je prejšnji teden odgovoril na navedbe gospodarstvenikov, da je kadrovski bazen na Balkanu praktično izpraznjen. "To je mit," so dejali. Kakšno pa je dejansko stanje? Ali drži, da delavcev na Balkanu ni več? To smo vprašali slovenske kadrovnike in gospodarstvenike, ki že več let zaposlujejo tuje delavce.
“Severna Makedonija ima 140.000 brezposelnih oseb – to so evidenčni podatki, znotraj tega so lahko tudi strukture različne, imajo tudi veliko sive ekonomije in tako naprej, ampak potencial tam je.” Tako je navedbe gospodarstvenikov, ki trdijo, da je kadrovski bazen na Balkanu izpraznjen, slovenska podjetja pa naj bi bila primorana pogledovati proti bolj oddaljenim državam, prejšnji teden komentirala vršilka dolžnosti generalne direktorice Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.
In kakšno je dejansko stanje? Navedbe Zavoda RS za zaposlovanje o številu brezposelnih v balkanskih državah vsaj na papirju držijo.
Ob Severni Makedoniji ima veliko brezposelnih oseb, ki predstavljajo potencial za slovenske zaposlovalce, tudi Bosna in Hercegovina. Po podatkih bosanske agencije za statistiko je bilo aprila letos v tej balkanski državi registriranih skoraj 350 tisoč oseb, od tega kar 204 tisoč žensk. Predvsem pa v oči bode podatek, da bosanska agencija slabih 111 tisoč brezposelnih oseb opredeljuje kot usposobljen ali visoko usposobljen kader.
Več kot 317 tisoč brezposelnih je tudi v Srbiji, kjer je stopnja registrirane brezposelnosti v prvem letošnjem četrtletju znašala 10,1 odstotka.
Pomemben kazalnik, da potencial na Balkanu še obstaja, je tudi naraščanje števila delovno aktivnih. V Srbiji se je število le-teh samo v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 31.600. To je 1,1-odstotna rast števila aktivno delovno aktivnih oseb. Manjši trend naraščanja je prisoten še v BiH – aprila letos se je število delovno aktivnih na mesečni ravni povečalo za 0,2 odstotka.
Razmere so medtem drugačne v Sloveniji, kjer se je število delovno aktivnih v prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani celo nekoliko znižalo (za 0,8 odstotka).
“Še vedno je mogoče dobiti kandidate za delo”
Da so delavci z območja Jugovzhodne Evrope še vedno ključna skupina priseljencev, ki ima pozitivni prirast, pravi tudi glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc: “V zadnjem letu so 86 odstotkov nastalih delovnih mest – teh je bilo 15 tisoč, zasedli tuji državljani, med temi pa 90 odstotkov državljani drugih držav (izven EU), pretežno iz BiH, Kosova in Srbije.”
Prav tako se že od leta 2020 povečuje število izdanih dovoljenj za delo. Največ dovoljenj je izdanih za tujce s Kosova (okoli 7.000), sledita Bosna in Hercegovina in Srbija. Konec aprila letos je bilo pri nas aktivnih 130.732 oseb, ki niso bili državljani Slovenije, kar predstavlja 14 odstotkov vseh delovno aktivnih.
Zakaj se je torej uveljavilo prepričanje, da delavcev na Balkanu ni več mogoče dobiti? Partnerica v kadrovski družbi Competo Laura Smrekar pojasnjuje, da je to odvisno od povpraševanja in ponudbe.
Po njenih besedah je v balkanskem bazenu še vedno določen odstotek delovne sile, ki je na voljo za delo v tujini, vprašanje pa je, koliko je Slovenija zanje zanimiva. “Verjetno smo tiste, ki smo jih želeli privabiti, že privabili, pri drugih pa bodisi nismo zanimiva država bodisi ponujamo področja dela, ki jim niso najbolj pisana na kožo ali pa gre za panoge, v katerih se ne najdejo,” je jasna. Pri tem pa dodaja, da je trend praznjenja balkanskega bazena vendarle prisoten.
Slika torej ni črno-bela: delavec na Balkanu ob vsaki ponudbi ne bo zakorakal v Slovenijo, poudarjajo na zavodu za zaposlovanje. “Brezposelnost se je tudi v teh državah zmanjšala. Tudi te države beležijo gospodarsko rast in popravljajo plače svojih delavcev. Delavci se vračajo iz Nemčije in Avstrije v BiH in Srbijo, ker se tam tudi išče kader. Išče se isti kader, ki je deficitaren povsod in tudi te države niso ravno navdušene nad tem, da bi izvažale svoje delavce. Tukaj je treba biti zelo taktičen in previden, predvsem pa opolnomočiti delavce glede informacij in njihovih pravic,” pa stanje opiše Greta Metka Barbo Škerbinc.
Tudi v velenjskem Gorenju razlagajo, da je kandidate za delo še vedno mogoče dobiti, vendar priznavajo, da se je razpoložljivost potencialnih delavcev v primerjavi s preteklostjo zmanjšala.
Delavce lahko privabijo višje plače
Slovenska podjetja tako delavce še vedno iščejo v državah bivše skupne države, a so področje potencialnih delavcev razširili.
Ravno slednje ugotavlja GZS, kjer potrjujejo, da se nekatera podjetja že obračajo proti bolj oddaljenim državam, denimo Filipinom in Indiji. Kot pojasnjuje Bojan Ivanc, to izstopa v dejavnosti transporta, nekoliko manj pa v gostinstvu in socialni oskrbi.
Kaj torej ostane tistim, ki kadra na Balkanu ne uspejo več dobiti? Podjetja v teh razmerah izboljšujejo razmere za večanje lojalnosti zaposlenih, še razlaga glavni ekonomist na GZS: “Iščejo načine za privabljanje večjega števila tujcev na slovenski trg dela, ker se upokojujejo večje generacije državljanov. Prav tako spodbujajo zaposlene, da ostajajo dlje časa na trgu dela, kar spodbuja tudi zakonodaja.”
Pa plače? Po podatkih Zavoda za zaposlovanje slovenski delodajalci tujim delavcem v 90 odstotkih ponudijo minimalno plačo. “Tudi v tem delu vidimo še dejavnik ali možnost, da lahko delodajalci privabijo ustrezno tujo delovno silo, z ustrezno ponudbo. Višje, kot bodo plače, lažje bodo potrebno delovno silo tudi pridobili,” dodajajo.
Na višino slovenskih plač spomni tudi Laura Smrekar, ki pove, da se delavci v želji večjega zaslužka zdaj raje odločajo za bolj zahodne države, kot so Avstrija, Nemčija in Švica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje