Konec junija je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 46.178 brezposelnih, kar je 2,1 odstotka manj kot ob koncu maja in 14,3 odstotka manj kot junija lani. Obenem gre za novo najnižjo raven po 1990, rekordi pa se nizajo že tretji mesec zapored.
V prvih šestih mesecih leta je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje povprečno registriranih 50.180 oseb, kar je 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
V tem času se je na novo prijavilo 28.700 brezposelnih, kar je 0,5 odstotka manj kot v enakem času lani. Odjavilo se je 35.700 brezposelnih, od tega zaradi zaposlitve 23.900.
V zadnjem letu 25 odstotkov manj dolgotrajno brezposelnih
Kot so na današnji novinarski konferenci poudarili vodilni na zavodu, značilnost trga dela ostajajo strukturna neskladja. V zadnjih petih letih se tako povečuje delež težje zaposljivih, kot so starejši od 55 let, brezposelni z osnovnošolsko izobrazbo. Velik delež je še vedno dolgotrajno brezposelnih, približno polovica, se je pa njihovo število v zadnjem letu zmanjšalo za 25 odstotkov.
Še naprej ostaja zelo visoko tudi povpraševanje po delavcih. Na zavodu vsak dan beležijo skoraj 5.000 potreb delodajalcev.
Stopnja registrirane brezposelnosti, ki se meri z nekoliko zamude, je bila maja pri petih odstotkih, kar je 0,9 odstotne točke manj kot aprila.
Slovenija ima obenem tudi eno najnižjih stopenj anketne brezposelnosti v EU. Ta je po podatkih Eurostat maja znašala 3,6 odstotka, medtem ko je bila v EU 5,9-odstotna.
Čeprav povpraševanje po delavcih v prvih šestih mesecih leta ostaja na visoki ravni, pa Zavod RS za zaposlovanje ugotavlja, da so delodajalci letos sporočili 88.046 prostih delovnih mest, kar je 3,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani.
Pomanjkanje delavcev je postala stalnica
Eden največjih izzivov slovenskega in ostalih evropskih trgov dela pa ostaja pomanjkanje usposobljenega kadra. O pomanjkanju ustreznih kandidatov za zaposlitev je letos spomladi poročala že več kot polovica delodajalcev, težave pa zavod pričakuje tudi v prihodnje.
Pomanjkanje najbolj pričakujejo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, gostinstva, prometa in skladiščenja, izobraževanja ter gradbeništva. Do konca leta na zavodu predvidevajo, da bodo delodajalci iskali več kot 36.500 delavcev.
Na zavodu prepričani, da Balkan skriva še veliko kadrov
Slovenski delodajalci poskušajo vrzel med svojimi potrebami po zaposlenih in ponudbo, ki je na trgu dela, zapolniti s tujimi delavci. Zavod tako zadnja leta zaznava velik porast vlog za izdajo delovnih dovoljenj in soglasij.
Število izdanih dovoljenj se povečuje že od leta 2020. Največ dovoljenj je izdanih za tujce s Kosova, konec aprila letos pa je bilo pri nas aktivnih 130.732 oseb, ki niso bili državljani Slovenije. To predstavlja 14 odstotkov delovno aktivnih.
“Višje, kot bodo plače, lažje bo pridobiti potrebno delovno silo”
Pri tem je vredno omeniti navedbe kadrovnikov, ki trdijo, da je kadrovski bazen na Balkanu izpraznjen, zaradi česar naj bi se slovenska podjetja ozirala v vse bolj oddaljene države – tudi Filipine, Pakistan in Indijo. Na vprašanje, ali te navedbe držijo, v. d. generalne direktorice zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc odgovarja, da ne in dodaja, da je to mit. “Makedonija ima 140.000 brezposelnih oseb – to so evidenčni podatki, znotraj tega so lahko tudi strukture različne, imajo tudi veliko sive ekonomije in tako naprej, ampak potencial tam je. Glede na obisk, ki so ga izkazali na kariernem dogodku, izkazuje, da potencial tam je.”
Vodja zavoda je izpostavila še Bosno in Hercegovino, kjer število brezposelnih presega 350.000, še več jih je v Srbiji. “Brezposelnost se je tudi v teh državah zmanjšala. Tudi te države beležijo gospodarsko rast in popravljajo plače svojih delavcev. Delavci se vračajo tudi iz Nemčije in Avstrije v Bosno in Srbijo, ker se tam tudi išče kader. Išče se isti kader, kot je deficitaren povsod in tudi te države niso ravno navdušene nad tem, da bi izvažale svoje delavce. Tukaj je treba biti zelo taktičen in previden, predvsem pa opolnomočiti delavce glede informacij in njihovih pravic,” je še pojasnila.
In kakšne so plače, ki jih slovenski delodajalci ponujajo tujim delavcem? Kot navaja Anka Rode, ki na zavodu vodi področje za zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji, je v več kot 90 odstotkih na vlogah ponujena minimalna plača: “Tudi v tem delu vidimo še dejavnik ali možnost, da lahko delodajalci privabijo ustrezno tujo delovno silo, z ustrezno ponudbo. Višje, kot bodo plače, lažje bodo potrebno delovno silo tudi pridobili.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
