Počitnice, elektrika, tekoča goriva, olje, meso ... To so podražitve, ki so izstopale aprila. Medtem ko skoki cen hrane metodologov statističnega urada niso presenetili, je drugače s cenami električne energije, ki so se zvišale za 11,6 odstotka, kljub temu da je do konca aprila veljalo občutno znižanje dajatev. Na statističnem uradu medtem pričakujejo nadaljnje podražitve, gospodarstvo in sindikati pa čakajo novo vlado in morebitne ukrepe za omilitev inflacije, ki že ustvarja tudi pritiske na plače.
Medtem na Statističnem uradu pravijo, da jih skupna mesečna rast cen ni toliko presenetila, saj so opazili splošne dvige cen, “ogromno izdelkov se je podražilo, tudi taki, katerih cene se že dolgo niso spremenile. Podražitev prehrambnih izdelkov je bila pričakovana, že dolgo napovedana tudi s strani trgovcev,” so še dodali.
Občutno rast cen na letni ravni je aprila opaziti tudi pri počitniških paketih in letalskih prevozih, kar pa lahko vsaj deloma pripišemo ukrepom za zajezitev koronavirusa, ki so se lani v tem času šele sproščali, letos pa jih praktično ni več. Letalski prevozi so se podražili za 37,5 odstotka, počitniški paketi za 19,2 odstotka. Kot pravijo na statističnem uradu, so bile te podražitve pričakovane tudi zaradi sezonskega učinka. Iz istega razloga se je — tako SURS — podražila tudi obutev, in sicer za 7,1 odstotka. O podražitvah življenjskih potrebščin smo že pisali tudi v članku Hrana se draži: aprila tretja največja mesečna podražitev v zadnjih 22 letih.
Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olj, poudarja Jakša. Olje in maščobe so se na letni ravni podražili za 20,2 odstotka, drugo jedilno olje pa za 43,5 odstotka. Izdelki iz teh kategorij so se tudi med aprilom in marcem podražili za 7 odstotkov — v kategoriji olje in maščobe, ter za 14,8 odstotka — v kategoriji drugo jedilno olje. Več o aprilskih podražitvah v spodnji izjavi.
Kruh se je na mesečni ravni podražil za tri odstotke, na letni pa za 18,2 odstotka, sveža zelenjava se je na mesečni ravni podražila za 8,3 odstotka, sveže sadje pa se je aprila pocenilo za 2,7 odstotka. Po napovedih se je meso podražilo za 6,3 odstotka, pri čemer izstopa 13,8-odstotna podražitev ovčjega in kozjega mesa, 12,9-odstotna podražitev govedine, 9,7-odstotna podražitev svinjine in 4,2-odstotna podražitev perutnine. Pocenilo se je sveže sadje, in sicer za 2,7 odstotka, a le na mesečni ravni. Na letni ravni se je tudi to podražilo — za 9,6 odstotka.
Kako statistični urad zbira podatke o cenah?
Podatke za hrano, pijačo in tobak na Statističnem uradu dobivajo iz podatkovnih baz trgovcev (podatke jim pošilja šest trgovcev, med katerimi so tudi diskontne trgovine). Kot pravijo, je število izdelkov v vzorcu veliko. Izdelki, katerih cene gredo v izračun indeksa, pa morajo zadostiti določenim vnaprej postavljenim pogojem (npr. prag 80-odstotne prodaje znotraj elementarnega agregata itd.). “Spremljamo torej gibanje cen tistih izdelkov, ki se najbolje prodajajo v prvih polnih dveh tednih v mesecu,” dodajajo.
Cene ostalih izdelkov iz košarice dobrin popisujejo na terenu: v trgovinah, delavnicah, lokalih (Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto).
Cene, ki so enake za celo državo, spremljajo na oddelku (npr. cene časopisov, revij), za nekatere izdelke in storitve dobivajo cene v elektronski obliki (npr. profitne najemnine), “cene nekaterih proizvodov pa spletno strgamo (računalniška oprema),” še pojasnjujejo. Izbrani izdelki v košarici dobrin so tisti, ki predstavljajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji povprečnega potrošnika; gibanje njihovih cen pa obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih izdelkov oziroma storitev.
Na statističnem uradu še dodajajo, da zaradi že zaznanih in tudi pričakovanih nadaljnjih podražitev pri proizvajalcih, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nove podražitve tudi pri trgovcih.
Na nekatere največje trgovce v Sloveniji smo se zato obrnili z vprašanjem, ali po vzoru nekaterih trgovskih verig iz tujine premišljujejo o zamrznitvi cen določenih izdelkov, po katerih kupci najpogosteje posegajo. V Hoferju o takšni zamrznitvi cen za zdaj še ne razmišljajo, dodajajo pa, da se povišanju cen poskušajo izogniti, blažijo jih tudi s posebnimi akcijami in popusti. Na enak način – s popusti oziroma tedenskimi akcijami – cene poskušajo blažiti tudi v Lidlu. V Sparu pravijo, da v okviru akcije “trajno znižano” nudijo več kot 2.000 izdelkov priznanih blagovnih znamk po znižanih cenah, ki jih ne spreminjajo šest mesecev. Podobno tudi v Mercatorju – imajo razne popuste in akcije, zagotavljanje nespremenjenih cen v določenem obdobju pa vidijo kot eno od marketinških možnosti. Ob tem dodajajo: “Prizadevanja trgovcev, da v zdajšnjih razmerah prispevajo k umirjanju cen, pa ne sme zamegliti dejstva, da trg ni odvisen samo od trgovcev, ampak da lahko samo vsi deležniki skupaj, tako pridelovalci kot proizvajalci, država z ustreznimi ukrepi, trgovci, in ne nazadnje potrošniki z razumno potrošnjo, prispevamo k temu, da bi bili trenutni pretresi na trgu dobrin čim manjši.”
Celjske mesnine so po besedah direktorja Izidorja Krivca zaradi 80-odsotne podražitve surovin, 100-odstotne podražitve repro materialov in 500-odstotne podražitve energije svoje izdelke že podražile za približno 10 do 30 odstotkov, odvisno od izdelka. Krivec danes pravi, da bi bile dodatne podražitve potrebne, a bodo vseeno poskušali “zdržati do jeseni”. “Če pa se draženje ne umiri ali celo poslabša, gotovo lahko pričakujemo dodatne podražitve takrat,” pravi in dodaja, da bo inflacija povzročila tudi pritiske na plače.
Da realna vrednost plač, socialnih prejemkov in nadomestil stroškov pada zaradi naraščajočih cen, odgovarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer menijo, da se je januarski dvig minimalne plače (podlaga zanj je minula inflacija) že izničil. Zato si želijo dogovor o uskladitvi minimalne plače v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič poziva tudi k medletni uskladitvi minimalne plače, opozarja še, da bo potreben nujni izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki bi se upošteval pri uskladitvi plač v januarju. V podjetjih, kjer imajo organizirane sindikate, skušajo sprožiti pogajanja o dvigu plač, “na panožni ravni pa bo nujno, tako, kot je bilo to v začetkih kolektivnega pogajanja, treba vnesti klavzule o eskalaciji (avtomatizem usklajevanja plač). Teh večinoma ni več, ker zaradi nizke inflacije niso bile potrebne,” je zapisala Jerkič. Ob tem je dodala, da verjetno trenutno vsi čakajo ukrepe nove vlade, ki se še formira in ji – tako Jerkič – ne bo lahko najti ekonomskih odgovorov na rastočo inflacijo ali celo stagflacijo, ki jo nekateri napovedujejo, zaenkrat še bolj po tihem. “Dejstvo pa je, da bo nezadovoljstvo ljudi rastlo, če bo kupna moč padala s pričujočim trendom, kar lahko vodi tudi do protestov in stavk,” je še dodala.
Umar je sicer v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2022 zapisal, da bo inflacija letos vztrajala na razmeroma visoki ravni. “V zasebnem sektorju bo letošnja rast nominalnih plač podobna lanski, povprečna nominalna bruto plača v javnem sektorju pa se bo znižala zaradi prenehanja izplačevanja dodatkov in posledično visoke lanske osnove. Ob tem bo rast realnih plač zavirala povišana inflacija. Tudi Banka Slovenije v Poročilu o finančni stabilnosti opozarja, da bodo z izrazito rastjo energentov inflacijski pritiski v evro območju prisotni tudi v prihodnje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!