Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije. Če je junija napovedovala rast v višini 5,8 odstotka v letošnjem in 2,4 odstotka v prihodnjem letu, bo ta po novem za letošnje leto petodstotna, prihodnje leto pa se bo spustila na 0,8 odstotka. Inflacija bo ostala visoka, letos bo 9,3-odstotna, umirjati se bo začela v drugi polovici prihodnjega leta. Rastle bodo tudi plače, a na Banki Slovenije menijo, da tveganje inflacijsko-plačne spirale ostaja majhno. Prihodnje leto se bo rast zaposlenosti umirila, povečevanja brezposelnosti pa ne pričakujejo, ker želijo delodajalci zadržati zaposlene.
“Obeti šibkejše rasti v primerjavi s predhodnimi napovedmi so predvsem posledica velike negotovosti, vztrajanja inflacijskih pritiskov in šibkejše gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju,” je na današnji novinarski konferenci povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Navedla je, da bo rast v letu 2024 znova dosegla 2,4 odstotka, v letu 2025 pa 2,3 odstotka.
O zaposlenosti:
Ne hrana ne energenti, rast cen zdaj poganjajo drugi izdelki
Inflacija bo ostala visoka in bo letos znašala 9,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila 6,8-odstotna, v letu 2024 4,2-odstotna in v letu 2025 2,3-odstotna. “Ocenjujemo, da je skupna inflacija vrh dosegla julija. Še vedno pa se krepi osnovna inflacija, za katero ocenjujemo, da bo vrh dosegla marca prihodnje leto,” je dodala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.
“Decembra, sploh pa v januarju, bodo maloprodajne cene eksplodirale”
Inflacija je široko osnovana. Letos so rast inflacije poganjale cene energentov in hrane, vedno bolj pa se krepi osnovna inflacija, ki teh cen ne upošteva, je pojasnila.
Energetsko inflacijo po njenih besedah blažijo vladni ukrepi. Brez njih bi bila skupna inflacija letos višja za 0,7 odstotne točke, v letu 2023 pa za dve odstotni točki, so izračunali v Banki Slovenije.
Napovedana umiritev rasti prihodnje leto v prevladujoči meri izhaja iz občutno znižane rasti zasebne potrošnje v primerjavi z letošnjo rastjo in upada zasebnih investicij.
Ob nizki rasti zasebnega trošenja in upadu investicij bosta k ohranjanju rasti v prihodnjem letu prispevala investiranje in potrošnja države, je povedala Brezigar Masten.
Regulacija umirila energetsko inflacijo
Medletna rast cen energentov se je po tem, ko je v poletnih mesecih presegala 35 odstotkov, postopoma zmanjševala in bila novembra 20,9-odstotna. K umirjanju so prispevali zlasti vladni ukrepi. Po ocenah centralne banke bi bile ob odsotnosti sprejetih vladnih ukrepov leta 2023 končne cene elektrike za gospodinjstva v povprečju višje za 37 odstotkov, cene plina pa za 47 odstotkov.
Kot je znano, razliko med regulirano in nabavno ceno krijejo trgovci, vlada pa napoveduje, da jim bo del škode povrnila v obliki nadomestil.
Delodajalci nenaklonjeni odpuščanju
Dinamiki gospodarske rasti sledi napoved rasti zaposlenosti. Potem ko bo ta letos po ocenah Banke Slovenije znašala 2,4 odstotka, se bo rast leta 2023 opazno znižala.
Na trgu dela po opozorilih Banke Slovenije vztrajajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delu, na podlagi katerih pričakujejo, da bodo kljub umirjanju gospodarske aktivnosti delodajalci nenaklonjeni odpuščanju delavcev, hkrati pa bo pomanjkanje delavcev v letih 2024 in 2025 omejevalo hitrejšo rast zaposlenosti.
Medletna rast plač bo letos znašala 4,3 odstotka, leta 2023 6,4 odstotka, nato pa se bo do leta 2025 zmanjšala na štiri odstotke. Zaradi medletnih učinkov prenehanja izplačevanja z epidemijo povezanih dodatkov se bodo plače v sektorju država letos znižale, leta 2023 pa bo rast presegala tisto v zasebnem sektorju. Ocena rasti plač v sektorju država upošteva sklenjen dogovor, s katerim so se oktobra plače zvišale za 4,5 odstotka, za večino javnih uslužbencev pa je predviden še dvig za en plačni razred aprila 2023.
Brezigar Masten je sicer dejala, da ocenjujejo, da tveganje za inflacijsko-plačno spiralo ostaja majhno.
O plačah:
Manj povpraševanja, počasnejša rast uvoza
Šibkejše domače povpraševanje bo vplivalo na rast uvoza, ki se bo upočasnila hitreje kot rast izvoza, kar bo po dveh letih ponovno vodilo k pozitivnemu prispevku neto menjave s tujino. Pozitiven prispevek k tej menjavi se bo leta 2024 okrepil kot posledica okrevanja svetovnega povpraševanja in izboljšanih pogojev menjave. Skupaj s prispevkom neto menjave se bo v letu 2024 okrepil tudi prispevek zasebne potrošnje in leta 2025 še prispevek skupnih investicij na podlagi črpanja evropskih sredstev in načrta za okrevanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje