Ljubljanski univerzitetni inkubator je postal član DeepTech Alliance, zveze vodilnih evropskih podpornikov prebojnih tehnoloških podjetij. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, so se s tem prebili v "elitno skupino", obenem pa so prva organizacija članica iz regije Srednje in Vzhodne Evrope. Novica je spodbudna, saj je področje inovacij in startup podjetij v Sloveniji že več let finančno zapostavljeno in se uvršča v spodnji del evropskih primerjalnih lestvic. Na težavne razmere opozarjajo tudi v startup podjetju ReCatalyst. Za njihove rešitve se redno zanimajo tuji investitorji, vseeno pa bi radi ostali v Sloveniji, zato želijo, da bi jim država to tudi omogočila.
“Včlanili smo se v DeepTech Alliance. To je vodilna evropska zveza organizacij, ki podpirajo prebojna tehnološka podjetja, torej podjetja, ki izhajajo iz znanosti. Z njihovo pomočjo se nameravamo širiti in graditi na obstoječem dobrem delu ter širiti podporo, ki jo že zdaj nudimo startupom, predvsem v mednarodnem okolju,” včlanitev komentira direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) Jakob Gajšek.
Gajšek pravi, da se ob včlanitvi ne odpira samo vprašanje, kaj lahko s tem pridobijo slovenska startup podjetja, temveč tudi, kaj lahko tuji startupi dobijo v Sloveniji. “Mi smo za zdaj in najverjetneje do nadaljnjega edini člani iz srednje in vzhodne Evrope. V sosednjih državah že zdaj vidimo interes za to, da se startupi prek nas pridružijo tej super priložnosti,” še dodaja.
Kaj konkretno za startup podjetja pomeni včlanitev v DeepTech Allience oziroma kakšna bo ob tem korist za mlade podjetnike? Gajšek pojasnjuje, da gre pri tem za zvezo oziroma povezavo med institucijami, ki delajo podobne stvari.
“Je interesno združenje, katerega cilj je, da se Evropa zavzame za zasluženo mesto kot inovacijska velesila na svetovnem nivoju. Mi kot Ljubljanski univerzitetni inkubator bomo direktno pridobili najboljša znanja. Tukaj zraven so inkubatorji od ETH v Zürichu, tehniške univerze v Münchnu, zraven so vsi Skandinavci … Elita, kar se tiče Evrope, tako da mi na prvem mestu dobimo veliko znanja. Na drugem mestu pa so predvsem povezave do glavnih korporacij na določenih področjih. Letos imamo v DeepTech Alliance dve temi, ki ju pokrivamo: prva je čista energija, druga pa industrija 4.0. Na teh dveh področjih namensko iščemo startup podjetja, ki lahko sodelujejo z evropsko ali globalno vodilnimi korporacijami, zato da se jim pospeši do trga. Poskrbljeno je tudi za dostop do investicij. Združenje ima mrežo investitorjev, ki so pridruženi in plačujejo, da so lahko zraven, tako kot tudi korporacije plačujejo, da so lahko zraven in dobijo dostop do jagodnega izbora evropskih prebojno inovacijskih startupov. Ne nujno samo tehnoloških, gre se za res prebojno znanje,” razlaga Gajšek.
Tujina odprtih rok sprejema slovenske inovacije
Na novinarski konferenci sta svoje aktivnosti predstavila soustanovitelja podjetja ReCatalyst Tomaž Bizjak in Matija Gatalo, ki deluje pod okriljem Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, gre pa za odcepljeno podjetje iz Kemijskega inštituta. V podjetju se ukvarjajo z razvojem, proizvodnjo in prodajo katalizatorjev za naslednjo generacijo vodikovih gorivnih celic, kar je po njihovih besedah tehnologija, ki bo predstavljala pomembno možnost za razogljičenje transporta. Na eni strani bodo to reševale baterije, medtem ko bodo na drugi strani pomagale še gorivne celice, dodajajo.
Osrednja težava, kako bi lahko omenjeno tehnologijo v večjem obsegu lansirali na trg, je, da le-ta vsebuje redko in plemenito platino, ravno to pa rešujejo pri podjetju ReCatalyst. Ti poskušajo optimizirati količino platine, ki poganja samo tehnologijo gorivnih celic in jo zmanjšati na raven, ki je dovolj nizka, da omogoča masovno proizvodnjo.
Kot sta dejala soustanovitelja, se je njuno podjetje znašlo pred tako imenovano “dolino smrti”, kakor se imenuje finančno podhranjena pot od patenta do razvoja prototipa. Namesto o dolini lahko v Sloveniji govorimo kar o breznu, pravita: “Če ne bi bilo evropskih podpor, je to brezno trenutno v Sloveniji za marsikatero visokotehnološko podjetje, ki izhaja iz javne raziskovalne ustanove, nepremostljivo.”
Soustanovitelja ne skrivata, da se za njihove rešitve že zanimajo tuji investitorji. Ti so podjetju dali ponudbe za selitev v tujino, vendar pravita, da si želita ostati v Sloveniji. Kot pojasnjujeta, lahko pravilno komuniciraš z investitorjem o svojih željah, in njihova želja je, da so zgled drugim startup podjetjem. “Da ne bo zgled, da želi startup čim prej pobegniti v tujino, ampak, da se v Sloveniji da ustvariti neko zgodbo. Definitivno je naš cilj, da ostanemo v Sloveniji, bi pa zelo radi, da bi nam Slovenija tudi to omogočila. Da nas ne spravi v situacijo, kjer je to edini način, da podjetje preživi,” je jasen Gatalo.
Majdič: Vizija dobra, prenosa znanja v prakso pa še vedno premalo
Dogodka se je udeležil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, ki včlanitev vidi kot dokaz, da so njegovi predhodniki imeli vizijo, ki se je izkazala za pomembno in pravilno. “Včlanitev dokazuje, da je Univerza v Ljubljani in njen podjetniški del, ki ga predstavlja Ljubljanski univerzitetni inkubator, pomemben del evropskega inovacijskega prostora. Seveda, ker se ta sistem šele razvija, moram biti kritičen: imamo še premalo prenosov znanja v prakso, ne samo v gospodarstvu, ampak na splošno. Univerza mora biti odprta v družbo. Dosežki, ki so ustvarjeni na univerzi, morajo prehajati tudi v družbo in tukaj se LUI in naša pisarna za prenos znanja trudita, da to še povečamo s patenti, inovacijami, odcepljenimi podjetji.”
Kot še poudarja rektor ljubljanske univerze, pri zapisanem ne gre samo za prenos v gospodarstvo, ampak prenos univerze v celotno družbo, pri čemer so vedno bolj pomembne tudi družbene inovacije: “Mogoče se je svet v preteklih desetletjih preveč zanašal samo na tehnološke inovacije, pa danes vidimo, da je to bila morda napaka. Na univerzi podpiramo celoten stik univerze z družbo.”
Na univerzi tako pozdravljajo aktivnosti svojega inkubatorja, pred leti pa so vzpostavili še inovacijski sklad, ki je po besedah Majdiča za zdaj relativno majhen, upajo pa, da ga bodo v prihodnjih letih povečali. “Namenjen je temu, da iz njega financiramo projekte na visokih tehnoloških ravneh. Taki projekti, ki so zelo blizu tega, da bi lahko prišli na trg in lahko na ta način raziskovalcem pomagamo z manjšimi sredstvi, da razvijejo svoje produkte do patentov, prijave patenta,” pojasnjuje ob tem pa izpostavlja še pogovore z Gospodarsko zbornico Slovenije, Rektorsko konferenco in Združenjem inštitutov o podpisu sporazuma o sodelovanju, “ki bi tudi okrepil sodelovanje na področju med univerzami in akademskim svetom ter gospodarskim svetom”.
O politiki inovacij odloča novo ministrstvo
Dogodka se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki na ministrstvu po novem vodi še področje inovacij, ki je bilo prej na ministrstvu za gospodarstvo.
Omenil je ustanovitev nove agencije, za katero pravi, da je glaven namen vzpostavitev dveh stebrov: “Eden steber bo opravljal funkcijo, ki jo zdaj opravlja obstoječa agencija, drugi steber je popolnoma nov. To je inovacijski steber.” Papič je dodal, da smo takšno funkcijo, kot jo bo zdaj imel nov steber, v Sloveniji že imeli, pri čemer spomni na Tehnološko-inovacijsko agencijo. “To funkcijo zdaj prevzema novi steber, vprašanje pa je, zakaj v isti agenciji. Predvsem zaradi boljše koordinacije in pa povezovanja teh dveh stebrov. Prvi steber, ki ga imamo danes v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost, primarno pokriva bazične raziskave, nekaj tudi aplikativnega. Ta del želimo ohraniti,” dodaja.
Časovnica glede ustanovitve agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) bo znana marca, za tem pa bo potrebnih še nekaj mesecev za ustanovitev organov. Direktor oziroma direktorica nove agencije bo znan jeseni, je še napovedal Papič.
“Področje davkov presega samo eno ministrstvo”
Deležniki v slovenskem startup okolju so pogosto kritični do ureditve tega področja pri nas, pri čemer izpostavljajo neprivlačno deljenje deležev podjetij zaposlenim, saj morajo tisti zaposleni, ki se vključijo v lastniško strukturo podjetja, plačati dohodnino in prispevke na navidezno vrednost, še preden vedo, ali bo ta delež vsaj toliko vreden. Prav tako smo geografsko blizu Hrvaški, ki je v preteklosti že privabila številne slovenske podjetnike. Južni sosedje imajo na nekaterih delih namreč ugodnejše davčno okolje za startup podjetja, obenem pa tam deluje tudi več skladov tveganega kapitala.
Na vprašanje, kako aktualna vlada gleda na slovensko startup okolje, minister za visoko šolstvo Igor Papič odgovarja, da so morebitne davčne olajšave na tem področju široka tema, ki pa presega njihovo ministrstvo. Njihova glavna naloga je vzpostavljanje prenosa znanstvenih inovacij, pri čemer trdi, da bodo še naprej tesno sodelovali z gospodarskim ministrstvom. “Težko je določiti, kje je tista meja, kjer se konča znanstvena inovacija in začne podjetništvo in komercializacija tega znanja,” pravi Papič.
Minister glede stališča vlade do prilagajanja domačega startup okolja tako izpostavlja, da je treba vključiti tudi druga ministrstva, od ministrstva za gospodarstvo do finančnega ministrstva. “So pa ideje relativno stare in se dejansko lahko samo postavi vprašanje, zakaj končno tega ne naredimo. Gre za enostaven princip, da del industrije namesto direktno nedefinirane davke oddvojijo za vlaganje v razvoj in na ta način dobijo neke olajšave. Imajo pa boljši nadzor ali pa celo boljši občutek, zakaj se ta davčni denar namenja, se pravi, da lahko direktno vplivajo, kdo bo ta denar dobil na področju raziskav. Gotovo je to pomembna tema in je del te zgodbe,” še razlaga Papič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje