Zadnje dni na N1 razkrivamo sporne prakse prekmurskega podjetja Moda Mi&Lan, ki se že leta sistematično izogiba plačilu nekaterih obveznosti do delavcev. Kako predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš odgovarja na vprašanje, ali je primerno, da je obraz združenja človek iz podjetja, ki ne poravnava obveznosti do delavcev? Kaj pravita predsednik Pomurske gospodarske zbornice Peter Polanič ter predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič?
“To je nesprejemljivo, vsako podjetje mora izpolnjevati zakonsko določene obveznosti,” nam je predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš dejal o primeru podjetja Moda Mi&Lan, ki – kot že več dni poročamo na N1 – že leta krši obveznosti do okoli 130 zaposlenih.
V podjetju v lasti Milana Mörca, ki zaposluje veliko šivilj propadle tekstilne tovarne Mura, je v preteklosti prihajalo do neizplačila sobotnih ur in onemogočanja njihovega koriščenja, onemogočanja izrabe letnega dopusta, zamud pri izplačilu plač, nadomestil za malico in prevoz na delo, celo prispevkov, v zadnjem času pa tudi do kršitev varstva pri delu in neizplačila regresa, ki je zakonska obveznost delodajalca.
Inšpektorji podjetje obiskujejo in izrekajo globe že 11 let, tam so opravili 33 nadzorov in do zdaj (nekateri postopki še tečejo) ugotovili 42 kršitev. Šele zdaj pa so zaradi sistematičnega in ponavljajočega se kršenja pravic delavcev odgovorne v podjetju po informacijah N1 tudi kazensko ovadili.
Marjan Trobiš (vir: Borut Živulović/ BOBO)
Podjetje Moda Mi&Lan je član Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), Jože Podlesek iz Mode Mi&Lan pa predsednik Sekcije za tekstil in usnje. A predsednik združenja Marjan Trobiš na vprašanje, ali lahko odkritje nepravilnosti v podjetju vpliva na njegov status v združenju, odgovarja, da so člani za poslovanje odgovorni sami, noben ukrep združenja pa ne bi preprečil nepravilnosti.
“Stališča sekcije niso stališča enega podjetja”
Podjetje je član Združenja delodajalcev Slovenije, Jože Podlesek iz Mode Mi&Lan pa predsednik Sekcije za tekstil in usnje pri tem združenju. Denimo, novembra lani se je skupaj s predstavnikoma Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ter Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije podpisal pod aneks h kolektivni pogodbi za tekstilno industrijo, v katerem so določili novo višino povračil za malico in prevoz za delavce v tekstilni panogi.
Trobiš pravi, da je vodenje sekcije prostovoljna funkcija in da stališča sekcije nikoli niso stališča njenega predsednika. “Stališča, ki jih predsednik sekcije zastopa v pogajanjih s sindikati, predhodno potrdimo na srečanjih sekcije in nikoli niso odraz prioritet enega samega podjetja.”
Na vprašanje, ali je primerno, da združenje v pogajanjih o delavskih pravicah zastopa človek iz podjetja, ki ne izpolnjuje osnovnih zakonskih obvez do delavcev, pa odgovarja: “Glavni vir prihodka podjetij so prav delavci. Verjamem, da se tega zaveda tudi podjetje, ki ga omenjate. Če je zašlo v finančne težave, pa mora lastnik presoditi, ali so razmere nevzdržne in ali je treba sprejeti kakšen ukrep,” pravi in dodaja, da je konkurenca v tekstilni panogi (v tej deluje tudi Trobišev Boxmark Leather) močna.
Tudi samo članstvo podjetja, nad katerim visijo sumi hudih nepravilnosti, ni pod vprašajem. Kot pravi Trobiš, so “člani za poslovanje in izpolnjevanje obveznosti odgovorni sami”, noben ukrep združenja pa ne bi mogel preprečiti oziroma odpraviti takih praks.
Omenimo, da smo tudi lastnika Mode Mi&Lan Mörca večkrat poskušali kontaktirati, a neuspešno.
Nenavadno, da inšpektorji niso ukrepali
Trobiš pa se sprašuje, zakaj niso odločneje ukrepali nadzorni organi. “Inšpektorji bi morali odrediti, da se kršitve popravijo, v primeru, da se to ne zgodi, pa zadevo dati naprej. Glede na to, da se v vseh teh letih to ni zgodilo, bi rekel, da so imeli verjetno inšpektorji nek razlog, ki pa ga žal ne poznam.”
Kot smo pisali, nekateri menijo, da so inšpektorji morda podjetju gledali skozi prste, da bi ohranili delovna mesta. Sindikalistka podjetja nam je dejala tudi, da ni prijavljala kršitev, ker bi tako ostalo še manj denarja za obveznosti do delavcev. “Ljudje čakajo denar in ne inšpektorjev,” je povedala za N1.
Zdajšnji v. d. glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić pa je to za N1 komentiral, da od inšpektorja za delo nikakor ni mogoče pričakovati, da bo razmišljal “poslovno, skozi oči delodajalca. Vsak odgovoren človek se mora zavedati svojih obveznosti in tudi sankcij.”
Peter Polanič (Panvita)
Odkloni so in bodo, a zato imamo inštitucije
Tudi Peter Polanič, direktor Panvite in predsednik Pomurske gospodarske zbornice, se strinja, da je “vsaka praksa delodajalca, ki odstopa od zakonskih okvirjev, nesprejemljiva”. Moda Mi&Lan ni član zbornice, ki je regijski predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Kot pravi, primer seveda ne vpliva dobro na splošen ugled delodajalcev, a je prepričan tudi, da je primer Mode Mi&Lan izjema, ne pravilo. “Menim, da se večina podjetij v Sloveniji zaveda, da so delavci eden od najpomembnejših deležnikov v podjetju in je temu primeren tudi odnos do zaposlenih v podjetju. Prakse, kot se dogajajo v omenjenem podjetju, bistveno odstopajo od prakse velike večine slovenskih podjetij,” pravi Polanič.
Poudarja, da se taki odkloni dogajajo tako pri nas kot v tujini, “imamo pa za to inštitucije, ki morajo v takih primerih ukrepati”.
Na vprašanje, kako obravnavajo morebitne težavne primere med njihovim članstvom, Polanič pravi, da predvsem ozaveščajo tako delodajalce kot delavce o zakonskih obveznostih delodajalca. S tem namenom so oblikovali odbor za razvoj človeških virov, v katerega je vključenih trideset pomurskih podjetij, predvsem vodje kadrovsko-pravnih služb.
Žiga Živulovič jr./Bobo
Dober delodajalec popravi krivice
“Vsaka taka praksa je zavržna, sprašujem se, kako lahko tako podjetje tako dolgo posluje,” pa nam je o primeru Mode Mi&Lan dejal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Po njegovem mnenju se to lahko dogaja le, če so delavci premalo seznanjeni s svojimi pravicami. Poudarja, da je potrebna promocija zdravja na delovnem mestu in tudi pravic iz delovnopravne zakonodaje. Sam sicer podjetja ne pozna, a meni, da je vse take “treba izločiti”.
Na vprašanje, ali se v združenju, ki ga vodi, kdaj srečujejo s takimi praksami, odgovarja, da se včasih zgodi kakšen odklon. “Take primere največkrat rešujemo s pogovorom, kaj je dopustno in kaj je prav. Tudi delodajalci smo samo ljudje, včasih se ti zdi, da delaš nekaj prav, skozi debato pa potem spoznaš, da si se motil. Vsak dober delodajalec popravi krivice in skrbi za dobre odnose.”
Poglejte še: N1 STUDIO o teptanju delavskih pravic v Prekmurju: kdo je zatajil in kako naj ukrepa država?
