Svet guvernerjev Evropske centralne banke (ECB), katerega član je tudi Boštjan Vasle iz Banke Slovenije, je danes pred težko odločitvijo, ali naj še desetič v zadnjem letu dvigne ključne obrestne mere ali ne. Inflacija ostaja precej nad dvoodstotnim ciljem, kar govori v prid novemu dvigu, a po drugi strani poteze ECB že močno dušijo gospodarsko aktivnost. Omenja se možnost, da ECB tokrat ne bi dvignila obrestnih mer, bi pa dala jasen signal, da lahko to stori na eni od sej do konca leta.
Po devetih dvigih ključnih obrestnih mer ECB se ukrepi prelivajo v gospodarstvo, ki se pospešeno ohlaja. Evropska komisija je v sveži napovedi poslabšala napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja za letošnje leto z 1,1 na 0,8 odstotka. Največjemu, nemškemu gospodarstvu napoveduje 0,4-odstotno zmanjšanje BDP.
Na drugi strani inflacija ostaja trd oreh: Komisija je sicer izboljšala letošnjo napoved rasti cen, obenem pa napoved za prihodnje leto zvišala, in sicer v evrskem območju z 2,8 na 2,9 odstotka, v EU pa s 3,1 na 3,2 odstotka. Guvernerji (ECB), katerih osrednji cilj je spraviti inflacijo na okoli dva odstotka, so tako pred današnjo sejo sveta pred vprašanjem, koliko je preveč. Bi še deseti dvig v letu dni preveč zatrl gospodarsko aktivnost?
Večina ekonomistov v Reutersovi anketi napoveduje, da septembra ne bo novega dviga, skoraj polovica pa jih meni, da bo do konca leta sledil še en. Analitiki v Bloombergovi anketi pa so razdeljeni glede tega, ali bo ECB dvignila obrestne mere ali ne. Po mnenju nekaterih je pričakovati premor, a z jasno izraženo namero, da bo v primeru vztrajanja inflacije letos sledil še en dvig.
Masten: Stanje na trgu dela ne upravičuje zaustavitve dvigov
“Samo umirjanje gospodarske rasti je premalo za trajno znižanje inflacije do točke, ko se ta ne prenese v inflacijska pričakovanja, ravno tako pa je stanje na trgu dela tisto, ki ne upravičuje zaustavitve dvigov,” je ob zadnjem dvigu obrestnih mer za N1 dejal ekonomist Igor Masten. Brezposelnost v evrskem območju je na zgodovinsko nizkih 6,4 odstotka.
Masten je ocenil, da je na današnji seji možna zaustavitev dvigov, saj je ECB vse od gospodarske krize pred desetletjem nagnjena k ohlapni denarni politiki, a dodal, da bo v tem primeru ECB pozneje morala obrestne mere dvigniti za 0,25 odstotne točke več, kot bi bilo treba, če bi to naredila že septembra.
Energenti spet pod žarometi
Inflacija v evrskem območju se je sicer od marca do avgusta zmanjšala za 0,6 odstotne točke, s 5,9 na 5,3 odstotka. Philip R. Lane, član izvršnega odbora ECB, je prejšnji teden v enem od intervjujev dejal, da jeseni pričakujejo njen nadaljnji upad, saj so se lani prav v tem času začeli dvigi cen, tako da bo zdaj zaradi učinka osnove inflacija padla.
Po pol leta umirjanja pa je zdaj znova več negotovosti pri cenah energentov. “Prvo letošnje polletje je zaznamoval viden upad cen plina, naftni trgi so bili pod nadzorom. Zadnje tedne pa tu spet vidimo določene premike, deloma tudi zato, ker nekatere države odpravljajo subvencije,” je dejal Lane. Spomnimo, da je tudi v Sloveniji vlada pred poletjem odpravila znižanje DDV za cene elektrike, od prihodnjega meseca pa bomo plačevali še polni prispevek za OVE.
Lane tako pričakuje “nekaj razburkanosti” v tem segmentu, a kljub temu izpostavlja, da se inflacija dobrin in storitev umirja. Evropska komisija, ki je napoved inflacije v evrskem območju za letos izboljšala s 5,8 na 5,6 odstotka, je ob tem navedla, da bodo cene energentov do konca leta padale, a počasneje.
Kot že omenjeno, pa je komisija napoved za prihodnje leto znova povišala, in sicer v evrskem območju z 2,8 na 2,9 odstotka, v EU pa s 3,1 na 3,2 odstotka. Kot razlog je navedla cene nafte.
Zakaj so razlike tako velike?
V Sloveniji je bila inflacija avgusta 6,1-odstotna, s čimer smo v zgornji tretjini držav evrskega območja.
Banka Slovenije v zadnjem poročilu o makroekonomski stabilnosti podrobneje pojasni, zakaj so med državami razmeroma velike razlike v stopnji osnovne inflacije (brez hrane in energentov). Madžarska, Češka, Litva, Estonija, Poljska, Slovaška, Bolgarija in Latvija so imele namreč letos v prvih sedmih mesecih več kot 10-odstotno povprečno medletno rast osnovne inflacije, Slovenija je imela 7,3-odstotno, Španija, Francija in Ciper pa manj kot petodstotno.
Mediana EU je 7,1 odstotka, kar pomeni, da je polovica držav imela več, polovica pa manj. Slovenija je bila torej malo nad mediano.
Pri pojasnjevanju razlogov za take razlike centralna banka navede, da so države z višjo osnovno inflacijo v povprečju beležile hitrejše okrevanje povpraševanja po pandemiji, prav tako imajo višje deleže energentov in hrane v potrošniški košarici.
"S tem so bile v večji meri izpostavljene izvornim zunanjim stroškovnim šokom, ki so pospeševali inflacijo v letu 2022, njihova gospodarstva pa so bila obenem še v hitrejši fazi konjunkture," ugotavljajo v Banki Slovenije. Posledica tega je višja skupna inflacija, ki je bila lani odraz višjih stroškov energentov, letos pa predvsem rasti plač.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje