Prvič po juliju 2022 svet Evropske centralne banke ni spremenil ključnih obrestnih mer za območje evra. Inflacija je sicer septembra izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih učinkov osnove, večina meril osnovne inflacije pa se ob tem še naprej znižuje. Predsednica ECB Christine Lagarde ocenjuje, da evrsko gospodarstvo ostaja šibko, po vsej verjetnosti bo tako ostalo do konca leta.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je v skladu z napovedmi ohranil ravni osrednjih obrestnih mer za območje evra. Svet meni, da so te na ravni, na kateri bodo lahko znatno prispevale k temu, da se inflacija čim prej vrne na srednjeročno ciljno raven pri dveh odstotkih.
Kot so ocenili člani osrednjega organa evrske denarne politike, se pričakuje, da bo inflacija predolgo ostala previsoka. Domači cenovni pritiski ostajajo močni. Inflacija je sicer septembra izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih učinkov osnove, večina meril osnovne inflacije pa se ob tem še naprej znižuje. Pretekli dvigi obrestnih mer se po njihovem intenzivno prenašajo v pogoje financiranja, kar vse bolj zavira povpraševanje in prispeva k zniževanju inflacije.
Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo “ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba”, so sporočili po seji. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo tako kot doslej odločal na podlagi tekočih podatkov. Izhajal bo iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ostaja pri 4,50 odstotka in najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom (Evrosistem), ostaja pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.
Portfelj v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Evrosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, so zapisali v sporočilu za javnost
Glede izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji covida-19 (PEPP) pa namerava svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. Postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa se bo po njihovih navedbah upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Svet ECB, ki je danes gostoval v Atenah, bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Lagarde: Evrsko gospodarstvo ostaja šibko
Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta ECB ocenila, da evrsko gospodarstvo ostaja šibko. “Gospodarstvo bo do konca letošnjega leta verjetno ostalo šibko. Toda z nadaljnjim zniževanjem inflacije, okrevanjem realnih dohodkov gospodinjstev in povečanjem povpraševanja po izvozu se bo v prihodnjih letih znova okrepilo,” je dejala.
Inflacija se je septembra v evrskem območju spustila na 4,3 odstotka, kar je za 0,9 odstotne točke nižje kot avgusta. Inflacija, ki ne upošteva cen energije in hrane, pa se je znižala z 5,3 odstotka na 4,5 odstotka. Cene so se po septembrskem padcu znova začele zviševati, pri čemer so cene energije zaradi geopolitičnih razmer po njenih besedah vse manj predvidljive.
ECB je po njenih besedah “zelo pozorna” na gospodarska tveganja in posledice, ki jih prinaša vojna med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Povečane geopolitične napetosti bi lahko kratkoročno zvišale cene energentov. Ob tem bi lahko ekstremne vremenske razmere cene hrane dvignile bolj, kot je bilo pričakovano. Inflacijo bi lahko povečalo tudi dolgotrajno povečevanje inflacijskih pričakovanj, je naštela.
O tem, kdaj bi se obrestne mere lahko začele spuščati, danes po njenih besedah niso govorili. Razpravljati o tem je sedaj “absolutno prezgodaj”. “Trenutno smo v mirovanju,” je dejala, a to po njenem ne pomeni, da obrestnih mer ne bodo več zvišali. To je najboljše orodje, ki ga lahko uporabijo za vrnitev inflacije na ciljno raven. “A po sedanjih podatkih smo prepričani, da se bomo s temi ravnmi lahko vrnili na ciljno inflacijo,” je opisala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!