Menu Item
S februarjem je novogoriški E3, ki je v lasti Petrola in dobavlja elektriko 115 tisoč gospodinjstvom, dvignil cene za približno 20 odstotkov. S tem še četrti od šestih večjih trgovcev zvišane borzne cene elektrike prenaša na odjemalce, dražila nista le Gen-I in Elektro energija. Vlada je konec januarja obljubila, da bo gospodinjstvom pomagala z znižanjem dajatev od februarja do aprila, a je interventni zakon še v DZ. Zakonodajnopravna služba pa opozarja, da gre za retroaktiven poseg, ki brez utemeljitve ni dovoljen.
Trgovec z elektriko E3, ki je od začetka lanskega leta v lasti Petrola, s tem mesecem dviguje ceno. “V drugi polovici preteklega leta so se drastično zvišale cene električne energije na veleprodajnih trgih, ki pa se na maloprodajnih cenah oz. pri končnih odjemalcih odrazijo z zamikom,” v podjetju odgovarjajo na vprašanje, zakaj dražijo.
E3 gospodinjstvom ponuja različne pakete. Odjemalec, ki ima paket E3 Preprosti, je do zdaj za višjo tarifo plačeval 89,2, za nižjo pa 55 evrov za megavatno uro brez DDV. Po novem je cena 107 oziroma 67 evrov za megavatno uro, kar pomeni podražitev za približno 20 odstotkov. Še dva druga paketa so po našem izračunu podražili za 20, četrtega za 50 odstotkov.
Pri tem povejmo, da elektrika predstavlja približno tretjino zneska na položnici, zato bo realni dvig zneska na položnici manjši. “Povprečnemu gospodinjstvu, ki mu podjetje E3 dobavlja električno energijo v redni ponudbi, se bo zaradi zvišanja cen električne energije znesek na računu v povprečju zvišal za dobrih osem evrov na mesec, kar je v povprečju približno 13-odstotno zvišanje,” pravijo v E3.
Poleg tega se cena za tiste s sklenjeno vezavo po posebni, akcijski ceni do izteka ponudbe ne spremeni. “Cena bo višja za gospodinjske odjemalce, ki dobavo električne energije plačujejo po redni ceni. Za gospodinjstva, ki jim E3 električno energijo dobavlja po akcijski ali posebni ponudbi, pa cene ostajajo nespremenjene do izteka ugodnosti oziroma do poteka ponudbe z vezavo.”
Primerjava cen
Zbrali smo podatke največjih trgovcev o ceni elektrike (brez upoštevanja popustov, ki lahko v nekaterih primerih občutno znižajo ceno na položnici). Cene so za višjo in nižjo tarifo, brez upoštevanja DDV.
Vprašanje časa: kdaj bo dražil Gen-I?
Kot kaže zgornja tabela, od jeseni le Gen-I in Elektro Energija, ki je v lasti Gen-I, nista dvigovala cen. Gen-I se je že novembra zavezal, da tega ne bo storil do letošnjega poletja. A ker borzne cene elektrike vztrajajo pri visokih nivojih, je vprašanje, koliko časa bosta podjetji še zdržali brez dviga. Včeraj je na dogodku na temo energetskih izzivov Slovenije državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok opozoril na neskladje med cenami trgovcev, ki zaračunavajo med 50 in 60 evrov za megavatno uro, in cenami na borzi, ki so vse od lanskega septembra precej višje. “Bojim se, da pride v drugi polovici leta vse skupaj za nami,” je dejal.
Gen-I in Elektro Energija danes verjetno oskrbujeta že približno 50 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Konec leta 2020 sta imela po podatkih Agencije RS za energijo sicer 40-odstotni tržni delež (Gen-I 26,7 odstotka, Elektro Energija pa 13,3 odstotka). A po poslovnem fiasku Telekoma Slovenije, ki je zaradi visokih borznih cen elektrike v začetku decembra najavil odhod s trga in dal odjemalcem le mesec dni časa, da so si našli novega dobavitelja (prek tisoč jih je pristalo na pregrešno dragi zasilni oskrbi), naj bi se večina teh odjemalcev preselila h Gen-I. Na enem od preteklih dogodkov je nekdanji predsednik uprave Robert Golob dejal, da je k njim prišlo tudi večje število odjemalcev Petrola, ki je decembra med prvimi močno podražil elektriko. Samo v decembru in januarju je tako Gen-I pridobil 14 tisoč odjemalcev.
Obe podjetji smo vprašali, ali morda že lahko ocenita, kdaj bodo cene dvignili in za koliko. Iz Gen-I so nam odgovorili, da njihova zaveza o zamrznjenih cenah elektrike in zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce “še vedno drži kljub nadaljevanju ekstremnih cen elektrike ter zemeljskega plina”. O morebitni podražitvi kasneje v letu pa je še preuranjeno govoriti, so zapisali.
Retroaktivno znižanje dajatev
Višje položnice za elektriko tako do zdaj plačuje približno polovica slovenskih gospodinjstev. Vlada je konec januarja sprejela paket ukrepov, ki bi za vsaj tri mesece (z možnostjo podaljšanja) ublažili podražitve. Tako je z uredbo prepolovila trošarine na elektriko med februarjem in aprilom, kar pomeni približno evro prihranka na položnicah, ki jih boste dobili v marcu, aprilu in maju. V državni zbor (DZ) pa je poslala tudi predlog interventnega zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki (poleg energetskih vavčerjev za del prebivalstva) predvideva še znižanje omrežnine ter oprostitev prispevkov za OVE in SPTE med februarjem in aprilom. Minister Jernej Vrtovec je napovedoval, da bo znesek na položnicah za elektriko nižji za povprečno 35 odstotkov.
A zakon je še v sprejemanju v DZ, zakonodajnopravna služba DZ pa je v mnenju k zakonu, ki je bil objavljen v ponedeljek, opozorila na problem retroaktivnosti omenjenih ukrepov znižanja dajatev. Ta je sicer po ustavi dovoljena, a le če to zahteva javna korist in če brez tega posega za nazaj ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja zakona. Ta javna korist, ki bi opravičevala poseg za nazaj, pa po mnenju službe v predlogu zakona ni utemeljena. Tako še ni dokončno znano, ali bo oprostitev dajatev veljala že s februarjem.
