Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok pravi, da je porast cen zemeljskega plina in elektrike, ki smo mu bili priča ob koncu lanskega leta, delno nepovraten dogodek. "Cene elektrike in plina na žalost najverjetneje ne bodo nikoli več tako nizke, kot so bile do decembra." Opozarja tudi na razkorak med trenutnimi cenami elektrike na borzah ter cenami na položnicah slovenskih odjemalcev. "Bojim se, da pride v drugi polovici leta vse skupaj za nami."
“Naša energetika je fit, potrebuje pa veliko treninga, da bo lahko sledila zahtevnim tekmam pred nami,” je o stanju slovenske energetike in pripravah na izzive zelenega prehoda v brezogljično in podnebno nevtralno družbo do leta 2050 na dogodku na temo energetskih izzivov Slovenije dejal sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok. “Morda se ta letnica zdi daleč, a ni. Treba je ukrepati zdaj.”
Kot pravi, se je zanimanje javnosti za cene energentov, ki jih prej povprečen odjemalec sploh ni opazil, povečalo z lanskim dvigom cen, zaradi katerega se je marsikatero gospodinjstvo – pa tudi podjetja – znašlo celo v težavah. Košorok je med dejavniki, ki so lani pripeljali do porasta, omenil slabe vetrne razmere v Nemčiji, slabo hidrologijo po Evropi, nizko stopnjo zapolnjenosti plinskih skladišč po Evropi. “In cene so, kjer so.”
Kot kaže spodnji graf, so cene zemeljskega plina in elektrike na borzi danes približno polovico nižje kot decembra, a vztrajajo precej višje, kot so bile do lanske jeseni. Košorok pa je opozoril tudi na trenutno glavno tveganje: načete geopolitične odnose z Rusijo, iz katere EU dobiva 90 odstotkov zemeljskega plina. Če bi ukrajinska kriza eskalirala v kaj hujšega, lahko to cene plina znova potisne navzgor, je dejal.
European gas and power prices jump on mounting tension over #Ukraine. pic.twitter.com/BaK0tcUng9
— Holger Zschaepitz (@Schuldensuehner) February 14, 2022
Kot smo pisali v članku Bo energija še kdaj poceni?, je gibanje cene elektrike deloma povezano tudi s cenami plina, tako da bi ponovnemu porastu cen plina sledila rast cen elektrike.
Košorok pa se je dotaknil tudi vprašanja, v kolikšni meri so se podražitve elektrike in plina do zdaj sploh prelile k nam. Primer elektrike: kot je znano, so nekateri trgovci, med njimi Gen-I in Domplan, cene zamrznili do polletja, Petrol je na drugi strani elektriko podražil že decembra.
Košorok ob neskladju cen na položnicah, kjer večini slovenskih odjemalcev trgovci zaračunavajo med 50 in 60 evrov za megavatno uro, s cenami na borzi, ki so vse od lanskega septembra precej višje, pravi: “Bojim se, da pride v drugi polovici leta vse skupaj za nami.” Po njegovem mnenju se cene, kot smo jih poznali do konca lanskega leta, verjetno ne bodo več vrnile na te ravni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!