V Sloveniji je trenutno 1.270 gospodinjstev priklopljenih na zasilno oskrbo. Gre za zakonsko varovalko, ki v primeru odpovedi pogodbe varuje pred odklopom električne energije, a jo odjemalec tudi drago plača. Večinoma gre za odjemalce Telekoma Slovenije, ki je decembra presenetil z odločitvijo, da zapusti trg, in dal 13 tisoč odjemalcem le mesec dni časa, da so si poiskali novega ponudnika. Za tisočerico očitno premalo. Na ministrstvu razmišljajo, da bi določili daljši obvezen odpovedni rok.
Po podatkih Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Sodo) se je z novim letom precej povečala raba zasilne oskrbe, instituta, ki zagotavlja, da tudi v primeru odpovedi pogodbe odjemalec ne ostane brez elektrike.
Na prvi delovni dan letošnjega leta je bilo na zasilni oskrbi 1.954 odjemalcev, trenutno jih je 1.340, od tega 1.270 gospodinjstev. Še novembra sta bila na zasilni oskrbi dva odjemalca.
Kot so nam pojasnili na Sodu, so vsi primeri nekdanji odjemalci Telekoma Slovenije in manjšega trgovca Involte. Telekom je z januarjem prekinil dejavnost prodaje električne energije, Involti pa je Sodo sredi decembra zaradi neizpolnjevanja obveznosti odpovedal pogodbo. Na zasilni oskrbi so pristali tisti, ki si niso pravočasno poiskali novega dobavitelja elektrike.
Le mesec dni časa
Cvetko Sršen, vir: Telekom Slovenije
Spomnimo, da je Telekom Slovenije na začetku decembra 13 tisoč odjemalcem – pokrival je dva odstotka trga – sporočil, da z 31. decembrom končuje prodajo elektrike in naj si najdejo drugega dobavitelja.
S koncem leta jim je namreč potekla bilančna pogodba, najverjetneje pa so se tudi zaradi majhnega zakupa elektrike odločili, da izstopajo iz te, zanje postranske dejavnosti. Ob prenehanju bilančne pogodbe so prenehale tudi vse pogodbe o dobavi elektrike s kupci, so nam pojasnili na Agenciji RS za energijo.
Na Telekomu so decembra pojasnjevali, da so se poleti z Gen-I sicer pogovarjali za odkup celotnega paketa odjemalcev (kar bi bilo za te precej lažje), a dogovora ni bilo.
Kratek rok
Čeprav je odločitev za izstop legitimna poslovna odločitev in je bila tudi po mnenju agencije izpeljana v skladu z zakonom, je bil za marsikaterega uporabnika v danih razmerah enomesečni rok za menjavo ponudnika kratek.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, razmišljajo o uvedbi zakonskega določila o obveznem daljšem odpovednem roku v primeru odpovedi pogodbe dobavitelja, če ta odpoved ni posledica kršitev pogodbenih določb odjemalca. “Primerneje bi bilo imeti več kot en mesec časa za iskanje in sklepanje pogodbe z novim dobaviteljem.”
Zakaj so odjemalci končali na zasilni oskrbi, ni znano. Nekateri so verjetno zamudili rok za menjavo in to še urejajo (na to kaže dejstvo, da se je v dveh tednih število odjemalcev na zasilni oskrbi že zmanjšalo za 600), drugi pa so morda naleteli na druge omejitve, ki jim preprečujejo sklenitev pogodbe z novim dobaviteljem.
Vsekakor bodo zdaj plačevali precej višjo ceno, kot so jo lani. Cena zasilne oskrbe za gospodinjstva je namreč trenutno približno trikrat višja kot pri Petrolu, štirikrat kot pri Gen-I.
Zaradi hitrega dvigovanja borznih cen v zadnjih mesecih se je tudi cena zasilne oskrbe, ki mora biti po zakonu višja od tržnih cen, a ne za več kot 25 odstotkov, dvignila. Kot pravijo na Sodu, težko vnaprej predvidijo, koliko elektrike bodo potrebovali za potrebe zasilne oskrbe, zato jo kupujejo sproti – kar pa je trenutno drago.
Cene so sicer namenoma višje od tržnih, saj gre za izhod v sili, visoka cena pa je “spodbuda” odjemalcu, da si čim prej najde drugega ponudnika. “Poudariti moramo, da je zasilna oskrba namenjena zgolj premostitvi nepredvidljivih dogodkov v sistemu in v izogib prekinitve napajanja z električno energijo za odjemalca, ne pa trajni oziroma dolgoročni oskrbi z električno energijo,” opozarjajo.
BOBO
“V sedanjih razmerah smo pričakovali višanje cen, ne pa odpovedi pogodb,” pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec.
Odpovedali pogodbe, a poslujejo dalje
Telekom Slovenije ostaja edini večji trgovec, ki je ob naraščanju nabavnih cen zemeljskega plina in elektrike zapustil trg (ob Involti, ki ji je Sodo odpovedal pogodbo).
Pogodbe sta lani, kot smo že poročali, odpovedala še dva manjša trgovca, šentjurski Elektro prodaja E.U. in Sonce energija, ki pa zdaj poslujeta naprej. V njunem primeru je Agencija RS za energijo posegla, saj sta se podjetji odpovedi lotili narobe. Obe sta odpovedali pogodbe zaradi višje sile, kar bi po mnenju agencije lahko storilo le sodišče.
“Agencija ves čas skrbno spremlja dogajanja na trgu, v konkretnem primeru smo ugotovili, da pogodbe z odjemalci niso bile odpovedane na pravilen način, zato smo javnost oziroma odjemalce seznanili z njihovimi pravicami. Na ta način smo preprečili nadaljevanje tovrstnih praks na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom, hkrati pa s pravočasnim ukrepanjem zagotovili, da niti en odjemalec v tem primeru ni bil odklopljen,” pravijo na agenciji.
N1/Denis Sadiković
Cenik zasilne oskrbe pri Sodu odraža pestrost lanskega dogajanja na trgu z elektriko. Če je Sodo v preteklosti ceno spreminjal enkrat letno, na tri leta ali celo na pet let, je v zadnjega pol leta cenik spreminjal štirikrat.
Pričakovali so višanje cen, ne pa odpovedi
Na agenciji za energijo priznavajo, da so odpovedi pogodb na našem trgu z elektriko relativno nov pojav. “Izstopi se na takšen način niso dogajali. (…) Zagotovo bo potreben tudi razmislek, ali tovrstne prakse zahtevajo tudi ustrezno ureditev v predpisih.”
Odpovedi so presenetile tudi ministrstvo za infrastrukturo, kjer pa menijo, da bodo odjemalci podjetji ‘kaznovali’. “V sedanjih razmerah smo pričakovali višanje cen, ne pa odpovedi pogodb,” so nam odgovorili na vprašanje, kako gledajo na trenutno dogajanje.
“Ocenjujemo, da so nekateri, pretežno manjši dobavitelji zelo slabo poslovali v letu 2021, ko so cene naraščale, in bi se pred tem naraščanjem morali zavarovati z različnimi instrumenti varovanja. Morebitno nadaljnje preživetje po takšni potezi (odpovedi pogodb, op. a.) je z vidika konkurence tvegano.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!