Po mesecih razprav o blaženju učinkov energetske krize država razen ponovne regulacije cen kurilnega olja ni sprejela nobenega ukrepa. Medtem nekateri že prejemajo visoke položnice za ogrevanje, širše učinke energetske krize pa je pričakovati z januarjem. Kaj dela vlada in ali bi morala priskočiti na pomoč?
Energetsko krizo v Slovenijo gotovo občutijo tisti, ki se na Jesenicah ali v Mariboru ogrevajo na daljinsko toploto. Položnice za ogrevanje so dvakrat višje kot lani v istem obdobju. Tu ni nezanemarljivo dejstvo, da v jeseniških in mariborskih blokih živi veliko socialno šibkih, ki si zdaj pomagajo z izrednimi pomočmi centrov za socialno delo.
Predsednik vlade Janez Janša je že sredi novembra v državnem zboru dejal, da nadaljnje učinke pričakuje z novim letom, zaradi izteka letnih pogodb.
Krizo občutijo tudi podjetja, ki bodo prihodnje leto plačevala nekajkrat višje cene elektrike, plina in drugih energentov. Tudi največji porabniki energentov, to so jeklarske, papirne, živilska industrija, najhujše pričakujejo prihodnje leto, ko bi lahko kakšno podjetje tudi propadlo, svarijo. Zato so prejšnji teden vlado pozvali, naj jim pomaga.
Iz tega bi lahko sklepali, da bi morali ukrepe za blaženje krize sprejeti do datuma, ko bodo prebivalci in podjetja začeli v nabiralnike dobivati položnice za januar.
O čem razpravlja vlada
Zadnji mesec na vlado letijo očitki opozicije, nevladnih organizacij, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), da ne pomaga socialno šibkim. Do zdaj namreč ni sprejela nobenega ukrepa, razen ponovne regulacije cen kurilnega olja. Iz besed Janeza Janše v DZ je mogoče razumeti, da so na mizi trije različni ukrepi.
Prva pomoč so dodatki za socialno šibke. Gre za draginjski dodatek za upokojence in nekatere druge socialno šibke kategorije. Janša je danes v DZ dejal, da so tega vključili v deseti protikoronski paket, ki ga je vlada 19. novembra poslala v DZ, a je še v postopku sprejemanja. Poslanka Janja Sluga je opozorila, da to ni bil namenski dodatek za blaženje posledic energetske krize. “Govoriti o tem, da bodo upokojenci dobili dodatek PKP 10, in zdaj reči, naj ga porabijo za položnice, je smešno,” je dejala. Janša pa je poslancem očital zavlačevanje s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je pogoj za sprejem paketa. Janša upa, da se bo to zgodilo v kratkem, da “bi lahko na začetku prihodnjega leta ta dodatek izplačali več kot 300 tisoč najbolj prizadetim zaradi dvigov cen”.
Druga je znižanje DDV na energente za podjetja, ki sicer znaša 22 odstotkov. Na koliko bi ga znižali in kdaj bi ukrep začel veljati, Janša danes ni povedal. Dejal je, da je to predlog vladne skupine, o tem, ali ga bodo upoštevali, pa se bodo odločali po četrtkovi razpravi v Evropskem svetu.
Tretja pomoč so energetski vavčerji za socialno šibke. O teh se je, spomnimo, začelo govoriti že sredi oktobra. Sredi novembra je Janša v DZ dejal, da bosta datum uveljavitve in višina odvisna od potrditve proračunskih dokumentov, ki jih je takrat potrjeval DZ. Danes je proračun potrjen, a Janša je v DZ danes dejal, da bo vlada predlog obravnavala predvidoma januarja.
Začasni dvigi cen
Ali je torej še čas za sprejem ukrepov? Kot rečeno, bi bilo smiselno, da jih vlada sprejme januarja.
Tudi Janša je danes v DZ dejal, da gre pri podražitvah po oceni Evropske unije za začasno dogajanje, ki naj bi se marca ali aprila prihodnje leto umirilo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!