Za zdaj podražitev pri ogrevanju za gospodinjstva pri nas praktično ni, verjetno pa prihajajo z novim letom. In ko bo treba, bo vlada posegla. Tako je predsednik vlade Janez Janša v Državnem zboru odgovoril na poslansko vprašanje poslanke SD Bojane Muršič, ki opozarja, da bi vlada ob naraščajočih cenah energentov že morala ukrepati.
“Cene rastejo, najbolj energenti in stanovanja, ponovno rastejo tudi cene hrane,” ugotavlja poslanka SD Bojana Muršič, ki pravi, da je pričakovala, da bo država priskočila na pomoč ljudem.
“Slovenska vlada, kot je videti, ne namerava ukrepati. Minister za energetiko se ukvarja s kadrovanjem, gospodarski minister, pristojen za deregulacijo cen goriv, je bil še prejšnji mesec prepričan, da ukrepi niso potrebni. Dvigi cen energentov so medtem prizadeli najbolj ranljive, energetska revščina je vse večja,” meni poslanka.
Kot pravi, so cene goriv in ogrevanja eno redkih področij, kjer ima država možnost neposrednega vpliva na cene. Pri kurilnem olju je to naredila – od prejšnjega tedna so marže znova regulirane, kar je občutno znižalo cene -, a po mnenju Muršičeve prepozno. “Pri tisoč litrih je končna cena nižja za 116 evrov. Regulacija torej deluje. Škoda samo, da je niste uvedli pravočasno. Žal, kurilna sezona se je začela bistveno prej.”
“Pozivi potrošniških organizacij vam dajejo zakonsko podlago”
Muršičeva je opozorila, da zamude pri regulaciji cen naftnih derivatov pomenijo podražitve tudi vseh drugih izdelkov. “Spoštovani predsednik vlade, želim vas opozoriti, da smo pred cunamijem podražitev na vseh ravneh. (…) Na težave nas opozarjajo Zveza potrošnikov Slovenije, nevladne organizacije pa tudi gospodarska združenja zaradi motenj na energetskih trgih.”
Kot je dejala poslanka, pozivi potrošniških organizacij dajejo vladi zakonsko podlago za regulacijo cen, ki lahko v skladu z zakonodajo na tem podorčju (konkretnega zakona ni omenila) traja največ leto dni.
Ukrepi z novim letom?
Tema je aktualna, je v nagovoru poslancem dejal Janez Janša. “Dvig cen ne samo energije in hrane, ampak tudi vsega ostalega v tem trenutku eno od pomembnih vprašanj ne samo pri nas in tudi ne samo v Evropi, ampak pravzaprav na celem planetu.”
Podražitve energentov so delno odraz zelenega prehoda, delno velikih količin denarja za blaženje posledic epidemije, nanje pa trenutno daleč najbolj vplivajo “divje podražitve zemeljskega pline in tudi nafte”, je dejal.
Pri nas podražitve energentov po oceni Janše “hvala bogu še niso zelo visoke oziroma jih za neposredne odjemalce v veliki meri praktično ni, ko gre za gospodinjstva”. Dvige pa pričakuje z novim letom, zaradi izteka letnih pogodb. Večji problem vidi pri industrijskih porabnikih, kjer bo vlada takrat ukrepala, je dejal. Delovna skupina vlade naj bi imela pripravljen nabor ukrepov, ki jih bo vlada uveljavila, ko bo to potrebno.
“Lahko bi rekli, da ne vemo, kaj bo naslednji mesec, ampak jaz moram reči, da v glavnem vemo, da se to stanje ne bo bistveno izboljšalo in da je treba računati na težko zimo, ko gre za oskrbo z energijo in tudi ko gre za cene.”
Vavčerji odvisni od uspeha proračuna v DZ
Kot smo pisali, je vlada poleg omenjene regulacije kurilnega olja napovedala uvedbo energetskih vavčerjev za 66 tisoč prejemnikov socialne pomoči. Iz Janševih današnjih besed pa je mogoče razumeti, da bo datum uveljavitve in višina odvisna od potrditve proračunskih dokumentov, ki jo pravkar potrjuje Državni zbor. Vlada namreč prosi za izdaten dvig izdatkov.
Ni nujno, da bi ukrepi drugih držav prijeli tudi pri nas
Janša je v razpravi o možnih ukrepih opozoril, da prijemi drugih držav Evropske unije (EU) ne bi nujno uspeli tudi pri nas, saj so energetske bilance držav različne.
Dejal je tudi, da poseg v cene prinaša posledice, pri čemer je to ponazoril s cenami nafte: “Osnovna postavka je nabavna cena nafte, ob tej pa so razne okoljske dajatve. Treba se je odločiti, ali bomo zasledovali podnebne cilje ali se poslovili od visoko letečih besed okrog reševanja podnebne krize,” je dejal.
Poudaril je, da marže trgovcev predstavljajo šest do sedem odstotkov cene goriv. “Tudi, če bi jih povsem ukinili, kar seveda ni možno, bi se cena le malo znižala.” Janša je omenil, da so to naredili pri kurilnem olju, kjer so bile marže višje kot pred deregulacijo. “Učinki seveda niso takšni kot bi nekdo pričakoval,” meni.
Kaj se pri nas draži?
Petrol z decembrom draži elektriko. Naftni trgovec elektriko dobavlja desetini slovenskih gospodinjstev. Za N1 je podražitve elektrike napovedal tudi E3, a za zdaj ni jasno, kdaj in za koliko. Na drugi strani je Gen-I napovedal, da do junija 2022 ne bo dražil.
Ogrevanje so podražili tudi mnogi ponudniki daljinskega ogrevanja. Dražje je ogrevanje na zemeljski plin.
Dražja so tudi goriva, cene so na desetletnem vrhu.
Janša: Liberalizacija ni kriva za podražitev nafte
Razprava o zamudah pri uveljavitvi ukrepov se je sicer sprevrgla v medsebojno obtoževanje političnih opcij za liberalizacijo cen goriv. Opozicija Janši očita, da so jih liberalizirali oni, Janša je odvrnil, da pogonskih goriv v večini niso liberalizirali oni: “To se je zgodilo leta 2016.”
Ponovil je, da so cene rasle zaradi dviga cen surove nafte, ne zaradi marž. “Liberalizacija s 47-odstotnim dvigom cen goriv v zadnjem letu nima nič. Oziroma tam, kjer ima – pri kurilnem olju -, smo zato ponovno omejili marže.”
Odprte dileme zelenega prehoda
Kot je še povedal Janša, bodo nadaljnje odločitve odvisne tudi od smernic Evropske komisije glede zelenega prehoda.
“Tukaj so odprte dileme glede tega, ali bosta zemeljski plin in jedrska energija vključena v zeleni del prehoda ali ogljični oziroma netrajnostni del prehoda. Od tega je odvisno, kakšne bodo dajatve, kakšna bo cena in posledično kakšna bodo vlaganja in kako bodo države članice iskale rešitev svojih nacionalnih bilanc.”
Kot je znano, je Slovenija v skupini držav, ki se zavzemajo za to, da bi jedrska energija dobila status zelenega vira. Janša je danes poslancem dejal: “Jaz upam, da bomo tukaj uspeli prepričati fundamentaliste, ki govorijo o podnebni krizi in jo hočejo razglasiti in tako naprej, da ima to svojo ceno in da se je treba odločiti, ali se bo ta prehod delal tako, da bo trajnosten, vzdržen in pravičen ali tako, da bomo veseli kazali celemu svetu dobre številke v Evropi, ob tem, da Evropa emitira zgolj 8 odstotkov vseh toplogrednih plinov, na koncu pa bomo uničili našo industrijo in osiromašili prebivalstvo. To imejte pred očmi, ko se v istih nastopih zavzemate za dve kontradiktorni smeri.”
