Industrija ob norenju cen energentov kliče državo na pomoč

Gospodarstvo 06. Dec. 202114:50 > 15:155 komentarjev
Delite:
Acroni Jesenice
Foto: Bor Slana/Bobo

Energetska kriza bo tista podjetja, ki imajo večje deleže stroška energentov v prodaji, močno udarila, so gospodarstveniki opozorili na novinarski konferenci v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Največji udarec pričakujejo v prvem trimesečju prihodnjega leta. Da bi preprečili najhujše, morda celo kakšen propad podjetij, želijo pomoč države. Predlagajo, da bi jim ta povrnila polovico povišanja stroškov, kar bi jo lahko stalo dobrih 100 milijonov evrov.

Z januarjem, ko podjetjem potečejo letne pogodbe z dobavitelji in bodo začele veljati nove cene energije, se bo električna energija podražila tudi za 400 ali 600 odstotkov, pravi Izidor Krivec, Celjske mesnine. Višjega stroška ne morejo tako hitro in v taki višini preliti v končne cene, zato bo to zarezalo v dobiček, ki bi šel sicer za razvoj. Za marsikatero podjetje pa tak strošek lahko prinese tudi likvidnostno motnjo. “Račune za elektriko je treba plačati.”

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti je opozoril, da ni znakov, da bi se razmere umirjale, in da očitno ne gre za začasni pojav. Zato to predstavlja veliko tveganje za slovensko industrijo, ki zajema 20 tisoč podjetij in 200 tisoč zaposlenih.

Gospodarstveniki so že konec poletja na obstoječe stanje opozorili vlado in predlagali nabor ukrepov, a za zdaj odziva ni bilo. Predlog so zdaj nadgradili s predlogom sheme pomoči. “Pričakujemo odziv vlade na te predloge v najkrajšem času,” je dejal Cantarutti, ki je pričakoval več aktivnosti od slovenske vlade v času, ko Slovenija predseduje Svetu EU, da bi v sklopu Evropske unije dosegli bolj odločen odziv glede pomoči. Zato Cantarutti še pričakuje, da bo vlada do konca predsedovanja jasno izpostavila to težavo.

Želijo si nepovratnih pomoči

GZS in podjetja pod njenim okriljem želijo oblikovanje sheme nepovratnih pomoči, ki bi se izplačevale iz podnebnega sklada (v tem naj bi bilo okrog pol milijarde evrov) in bi podjetjem pomagale premostiti obdobje visokih cen energentov, dokler teh ne prelijejo v prodajne cene.

Upravičena bi bila podjetja, pri katerih so v zadnjem zaključenem poslovnem letu stroški energije presegli en odstotek prodaje. Potem bi gledali delež stroškov energije v prodaji za vsak mesec od letošnjega oktobra do junija prihodnje leto. Če se je ta glede na isti mesec preteklega leta povečal, bi podjetje polovico prirasta dobilo povrnjeno. Če se ni, namreč to pomeni, da je podjetje dvig uspešno obvladovalo in pomoči ne potrebuje.

Shema bi veljala za vse energente, ne glede na to, ali gre za elektriko, plin, nafto, mazut, premog. Zakaj bi država vračala samo polovico prirasta? “S tem se ohrani iniciativa, da podjetja del povečanja stroškov prenesejo v prodajne cene,” je pojasnil glavni analitik GZS Bojan Ivanc.

Pomoči bi bilo po oceni zbornice deležnih 68 tisoč podjetij, strošek za državo pa okrog 109 milijonov evrov, je še dodal. Največji porabnik bi dobil 2,9 milijona evrov, najmanjši 410 evrov.

Zakaj niso zakupili?

Ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo naj bi po večmesečnih opozorilih zdaj pokazali zanimanje za reševanje problematike, a še ni znano, na kakšen način.

Na naše vprašanje gospodarstvenikom – Krivcu, Slavku Kanalcu iz Slovenske industrije jekla in Janezu Galetu iz Papirnice Goričane – zakaj niso poleti, ko so sami že vedeli, da bodo cene poskočile, zakupili količin energije za prihodnje leto, so nam odgovorili, da tveganja vsi veliki porabniki obvladujejo po shemi. Tako praviloma del energije zakupijo vnaprej – danes že imajo kupljenih nekaj količin za leto 2024 – dela pa ne.

Razlogov, zakaj 100-odstotni zakup ni rešitev, je več:

  • odvisnost od povpraševanja: podjetja praviloma energente dokupujejo 90 dni vnaprej, saj je poraba odvisna od gibanj v knjigi naročil;
  • dnevno nihanje porabe energije: poleg že zakupljenih količin vsak dan delajo izravnavo, ki je odvisna od dinamike proizvodnje;
  • tretje so tudi nihanja na trgu energentov. Lani bi bilo denimo imeti 100-odstotni zakup poslovno nesmotrno, saj so cene energije močno padle.

Celotna odgovora na vprašanje o (ne)smotrnosti zakupov v spodnjih avdioposnetkih.

Izjava Slavka Kanalca, SIJ:

Izjava Janeza Galeta, Papirnica Goričane:

Komentari

Vaš komentar