Gazprom spet pošilja plin Italiji. Kako so sosedje prestali “stresni test”?

PLIN
Foto: PROFIMEDIA

Gazprom, ki je v soboto Italiji nehal dobavljati plin, danes sporoča, da je z italijanskim Enijem in avstrijskim operaterjem omrežja našel rešitev za pogodbeni zaplet in da je plin spet stekel. Premier Robert Golob medtem ocenjuje, da Gazprom izvaja psihološki pritisk na Evropo in da je "samo vprašanje časa", kdaj bo prekinil tudi dobave Sloveniji. Plinska oskrba Slovenije je za zdaj stabilna, preverili pa smo, ali so odjemalci v Italiji občutili izpad ruskih dobav in kaj bi bilo, če bi se to zgodilo pri nas.

Potem ko je ruski Gazprom zaradi domnevno neurejenih pogodbenih razmerij pri transportu plina prek Avstrije prenehal dobavljati plin Italiji, je predsednik vlade Robert Golob dejal, da je “samo vprašanje časa, kdaj ga bo ukinil tudi Sloveniji”.

“Ne obremenjujte se s tem. Mislim, da je Evropa danes že pripravljena na popolno prekinitev dobav ruskega plina in da je to nekaj, kar moramo vzeti za dejstvo. To, da Gazprom to počne selektivno, po državah, je samo izvajanje psihološkega pritiska na Evropo. Prej ko se bo Evropa sprijaznila s tem, prej bomo začeli izvajati učinkovite ukrepe in lažje bomo prišli čez zimo,” je po poročanju rtvslo.si v ponedeljek ob robu obiska v Mariboru dejal premier.

robert golob
Žiga Živulović jr./BOBO

Premier Robert Golob ocenjuje, da je Evropa dobro pripravljena za primer popolne prekinitve dobav ruskega plina.

Plin po štirih dneh spet stekel

Gazprom je v soboto italijanskemu Eniju prenehal dobavljati plin in kot razlog navedel spremembo regulative v Avstriji. Iz avstrijske agencije za energijo E-Control so nato sporočili, da je res začela veljati spremenjena regulativa, ki pa je bila napovedana in udeležencem na trgu znana mesece pred tem. “Zdi se, da v bilančni skupini, v katero sodi tranzit v Italijo, ostajajo odprta vprašanja,” so zapisali. Danes je Gazprom sporočil, da so našli rešitev in da obnavlja dobave Italiji.

Iz poročanja medijev ni povsem jasno, ali je bil vzrok za zastoj (samo) na strani Gazproma, očitno pa je vsaj del zapleta nastal, ker Gazprom ni želel plačati garancije za transport plina. Claudio Descalzi, šef Enija, ki je italijanski pogodbeni partner Gazproma, je v ponedeljek dejal, da je Eni pripravljen v imenu Gazproma plačati 20 milijonov evrov garancije avstrijskemu operaterju prenosnega sistema Gas Connect Austria. Izrazil je upanje, da bodo dobave v teh dneh spet stekle, kar se je tudi zgodilo.

V podjetju Plinovodi, ki skrbi za slovensko plinsko omrežje, so sicer že včeraj opazili spremembe v pritoku plina v Italijo. “Pretoki v avstrijskem sistemu na povezavi z Italijo so se 1. oktobra obrnili v obratno smer, iz Italije proti Avstriji, 4. oktobra pa smo ponovno zaznavali prenos plina iz Avstrije v Italijo.”

Gazpromovo sporočilo, da obnavlja dobave plina Italiji:

Italija brez praske

Italija, ki je s 75 milijardami kubičnih metrov letne porabe druga največja porabnica plina v EU (za Nemčijo), je po začetku vojne v Ukrajini močno zmanjšala odvisnost od ruskega plina, ki pa je pred prekinitvijo dotoka plina po poročanju Corriere della Serra še vedno predstavljal desetino dnevnih dobav – v količinah približno 20 milijonov kubičnih metrov.

Gazpromova sobotna prekinitev je bila zato nekakšen “stresni test” za omrežje. Kako so ga zahodni sosedje prestali? Corriere della Serra piše, da je oskrba potekala nemoteno. Izpad so očitno lahko nadomestili iz drugih (severnoafriških) virov, saj so se njihova skladišča, ki so 91,4-odstotno napolnjena, po podatkih platforme plinskih skladišč AGSI v soboto in nedeljo kljub prekinitvi dobav polnila s podobnim tempom kot prej. V družbi Plinovodi ob tem dodatno pojasnjujejo, da sprememba pretoka plina ni povzročila težav v italijanskem prenosnem sistemu.

Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če Gazprom dlje časa ne bi obnovil dobav, če bi brez ruskega plina hkrati ostalo več držav EU (to bi povečalo tekmo za alternativne vire), če bi bila zima nadpovprečno mrzla, če bi bile napovedane dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) manjše od napovedanih, če bi nastale tehnične težave pri alternativnih virih. Vse to so tveganja, ki bi lahko povzročila motnje v oskrbi EU s plinom.

Plinovodi: Plinska oskrba pri nas nemotena

Slovenija turbulenc v soseščini ni občutila. Sistem deluje stabilno, do slovenskih odjemalcev prihajajo vse nominirane (naročene) količine, tudi čezmejni prenos teče normalno, so nam včeraj popoldne povedali v Plinovodih. Na vprašanje, ali ima Slovenija urejen transport plina glede na novo avstrijsko regulativo (ki naj bi bila razlog za prekinitev dobav Italiji), so nam odgovorili, da imajo slovenski dobavitelji transport po avstrijskem prenosnem sistemu urejen.

PROFIMEDIA

Slovenija je v evropskem merilu zelo majhen porabnik plina. Celotna EU porabi okoli 400 milijard kubičnih metrov plina, Slovenija približno milijardo kubičnih metrov plina, kar je torej četrt odstotka evropske porabe.

Če jutri ostanemo brez ruskega plina …

Na vprašanje, kaj bi se v primeru popolne prekinitve dobav zgodilo pri nas, pristojni – od ministrstva, agencije za energijo, Plinovodov do Geoplina – ves čas odgovarjajo, da bi poiskali druge vire. V Geoplinu spomnijo, da so redukcije dobav iz Rusije tudi pri nas prisotne že od junija, a trgovec plin kupuje drugod in odjemalci izpada ruskih količin niso občutili. Kupovanje drugega plina, ki je precej dražji, trgovca sicer potiska v finančne težave, zaradi katerih bo najverjetneje v kratkem potreboval dokapitalizacijo.

Kot rečeno, pa se pomikamo v zimsko sezono, ko se povpraševanje po plinu povečuje, Gazpromove poteze so nepredvidljive. Hkratna prekinitev dobav več članicam bi verjetno zaostrila tekmo med državami EU za ostale razpoložljive količine. Pri tem v Sloveniji v nasprotju z drugimi državami ne vemo, kolikšen bi bil dnevni izpad količin plina, če nam Gazprom zapre pipico, niti tega, ali imamo v skladiščih dovolj plina, da bi imeli v primeru resnejših motenj dovolj časa, da se dogovorimo za alternativne dobave oziroma solidarnostni plin iz Italije. Trgovci, ki upravljajo najeta skladišča, bi sicer morali v skladu z zavezo EU do 1. novembra v skladiščih imeti približno 150 milijonov kubičnih metrov plina (15 odstotkov slovenske letne porabe).  

Tretje odprto vprašanje je, ali bo Slovenija v primeru motenj v oskrbi imela dostop do skladišč, ki jih najema v Avstriji. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je v sobotnem intervjuju za Dnevnik na izrecno vprašanje, ali lahko zagotovi, da bomo imeli dostop, odgovoril, da se še vedno pogaja z avstrijsko ministrico Leonoro Gewessler, premier Golob pa je Avstriji, ki menda noče podpisati sporazuma o solidarnostnih dobavah plina s Slovenijo, javno očital sebičnost. Ko smo poleti o sporazumu spraševali avstrijsko ministrstvo, so nam dejali, da je cilj, da se pogodbe spoštujejo.

Na drugi strani sta tudi dve svetli točki: prva je sklenjen sporazum z Italijo, od katere bi lahko v primeru težav z oskrbo kupovali tako imenovani solidarnostni plin. Druga pa napovedan podpis pogodbe z alžirskim Sonatrachom, ki še teče, Sloveniji pa bi lahko pokril tretjino ali celo polovico letnih potreb po plinu. Neuradni vir blizu vodstva Geoplina, ki tudi podrobnosti o tem poslu ne razkriva, nam je pred kratkim zatrdil, da bi plin po zahodni poti v Slovenijo lahko stekel v začetku prihodnjega leta.

V skrajnem primeru, če plina ne bi bilo dovolj, bi morala Agencija RS za energijo omejevati ali prekiniti dobave industrijskim odjemalcem, zato da bi zagotovila nemoteno dobavo zaščitenim odjemalcem (gospodinjstvom, zdravstvenim ustanovam in nekaterim socialnoskrbstvenim institucijam, ki imajo nastanitve).

Plinovod
PROFIMEDIA

Na vprašanje, kaj bi se v primeru popolne prekinitve dobav zgodilo pri nas, pristojni – od ministrstva, agencije za energijo, Plinovodov do Geoplina – ves čas odgovarjajo, da bi poiskali druge vire.

Pred negotovo zimo

Iz besed premierja Goloba gre sklepati, da Slovenija računa, da se je EU kot celota pripravila na prekinitev ruskih dobav. Po začetku vojne v Ukrajini je namreč pospešila iskanje alternativnih virov in tudi polnjenje skladišč, države so v zadnjih mesecih sklepale dogovore z različnimi dobavitelji. Sveži podatki Evropske komisije kažejo, da je v prvih osmih mesecih letos uvoz kljub zmanjšanju količin iz Rusije podoben kot lani (letos 235, lani 231 milijard kubičnih metrov). Podatki so v spodnjem grafu.

EU je skorajda prepolovljene dobave ruskega plina nadomestila s povečanim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina ter zemeljskega plina iz Norveške, Alžirije in Libije, kaže zgornji graf. Pri tem je pomembno, da smo večji delež teh količin kot lani shranili za zimo. Skladišča po EU so 89,3-odstotno napolnjena, medtem ko so bila lani v tem času 75-odstotno napolnjena.

Tu so tudi ukrepi na strani porabe. Podjetja in proizvajalci elektrike iščejo alternativne energente, z avgustom je začela veljati (za zdaj prostovoljna) zaveza vseh članic EU k 15-odstotnemu varčevanju pri porabi plina. Podatkovni portal ICIS je včeraj poročal, da je bila poraba plina v EU septembra za 14 odstotkov manjša od petletnega povprečja.

Še vedno pa obstaja tveganje, da bo pozimi plina kljub iskanju alternativnih energentov, varčevanju in zalogam v skladiščih enostavno premalo za vse. Poleg tega ostaja vprašanje, kaj bo, če se to zimo skladišča izpraznijo, prihodnjo zimo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar