V zadnjih petih letih je prestolnica dobila kar 1.000 hotelskih sob, še nekaj sto bo zgrajenih v naslednjih letih. Hotelirji ob tem opozarjajo, da v glavnem mestu potrebujemo ne le nove hotele, ampak tudi znane hotelske verige. V Turizmu Ljubljana pa pravijo, da je namestitev dovolj, da pa si želijo več petzvezdičnih hotelov.
V zadnjih letih se je v Ljubljani odprlo precej novih hotelov. Največji med njimi je gotovo Grand Plaza na Bavarskem dvoru, ki ima več kot 350 sob. Lani je prve goste sprejel hotel Occidental v novozgrajenem kompleksu Šumi nasproti ljubljanske Drame, konec leta pa je na primer butični hotel zrasel tudi nad gostilno As v središču glavnega mesta.
Podatki kažejo, da je prestolnica v zadnjih letih dobila precej novih hotelskih namestitev. Poleg tega so se v številnih lotili prenove ali širitve, nekateri hoteli pa so dobili novega upravljalca – v nekaj primerih gre za znane svetovne verige.
Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je za N1 povedal, da je v primerjavi z letom 2019 v Ljubljani danes na voljo več kot 1.000 dodatnih sob. Zaradi novih hotelskih kapacitet pa realno raste tudi turistični obisk Ljubljane. Po njegovih besedah so vsi hoteli, ki so se odprli na boljši lokaciji, uspešni in pri zasedenosti ne beležijo izgub.
Pozimi v Ljubljani vladajo mrtvilo in “cenovne vojne”
Je pa Jamnik opozoril, da Ljubljana na žalost postaja – podobno kot druga evropska mesta – izrazito sezonska destinacija. Pozimi vlada mrtvilo, saj med zimskimi počitnicami ni večjih poslovnih dogodkov, kongresov, seminarjev in tudi hoteli v Ljubljani v tem času niso zasedeni. Takrat se zgodi tudi kakšna “cenovna vojna” oziroma damping.
“To se tudi v Ljubljani na žalost dogaja v nizki sezoni. Določeni hoteli imajo prenizke cene za kakovost, ki jo nudijo, in glede na nabor storitev, ki ga nudijo.” V visoki sezoni – od sredine aprila do konca oktobra – pa so ljubljanski hoteli vsi zelo uspešni in polno zasedeni, je dodal Jamnik.
Ljubljana pa bi lahko že v naslednjih letih dobila še kakšen hotel. Še ta mesec naj bi okoli glavne ljubljanske železniške postaje začeli graditi projekt Emonika, ki bo vključeval tudi dva nova hotela — prvega s tremi zvezdicami in več kot 180 sobami ter drugega s štiri plus zvezdicami in več kot 200 hotelskimi sobami in apartmaji.
Potrebujemo znane hotelske verige, ne le nove hotele
Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije pozdravlja organsko oziroma tako imenovano zdravo rast hotelirstva v Ljubljani. “Ne bi pa si želel, da se veliko hotelov odpre naenkrat, ker se potem destinacija marketinško ne more tako hitro razvijati, da bi opozorila na toliko novih hotelov in da bi destinacija pridobila v tako kratkem času toliko novih gostov,” je povedal.
Kot je še dejal, bo treba pri vseh novih hotelih, ki se bodo še odprli, premisliti, da bodo imeli za sabo svetovno znano blagovno znamko. “Ravno te hotelske verige na destinacijo pripeljejo nove goste. Če bomo hotele gradili brez mednarodnih blagovnih znamk, se lahko zgodi, da si delimo iste goste, ki v Ljubljani že obstajajo. Potem pa so hotelske sobe prazne in cene nočitev prenizke,” je povedal in dodal, da si tega v Ljubljani ne želijo.
“V Ljubljani si želimo kakovostnega turizma, z gosti, ki imajo višjo kupno moč, ki bodo ostali dlje časa in zapravili čim več denarja. Želimo si visokokakovostne hotele. Beremo, kako imajo na Hrvaškem razmah luksuznega hotelirstva. Zdi se mi, da bi na tem področju tudi v Ljubljani potrebovali še kakšen luksuzni hotel,” meni Jamnik.
Ob tem, da smo v Ljubljani v zadnjih letih dobili dodatnih 1.000 hotelskih sob, pa je Jamnik opozoril, da se bodo morali novi hoteli ali obstoječi, ki se prenavljajo, bolj usmeriti v ciljne skupine gostov. “V isti ulici naj ne bo deset hotelov, ki bodo enaki drug drugemu. To naj bodo hoteli, ki bodo za različne ciljne skupine. Kajti to je lahko dobra organska rast, da pritegnemo še novo populacijo v Ljubljano, ki se do zdaj tu še ni ustavila,” je pojasnil.
Ob tem je dodal, da ima Ljubljana strateško lego, saj leži med Dunajem in Benetkami ter med Münchnom in hrvaško obalo. “Tu mimo gredo vsi tisti gostje, ki spijo na Dunaju za 500 evrov na noč, v Benetkah za 1.000 evrov na noč in v hrvaški Istri za 800 evrov na noč. In se v Ljubljani še ne ustavljajo. Takšnih gostov bi si v Ljubljani v prihodnje še želeli,” je jasen.
V Ljubljani menijo, da je hotelov dovolj
V Turizmu Ljubljana ocenjujejo, da je hotelskih zmogljivosti v Ljubljani dovolj. Ob tem navajajo podatke, da je lani povprečna stopnja zasedenosti hotelskih nastanitev v mestu na letni ravni znašala 71,2 odstotka. Avgusta, ko je zasedenost najvišja, pa je bila za 90,2-odstotna.
V prestolnici prevladujejo štirizvezdnični (51,1 odstotka) in trizvezdnični hoteli (42,2 odstotka). “Za večjo raznolikost hotelske ponudbe in zadovoljevanje gostov z različnimi potrebami in finančnimi zmožnostmi bi si želeli več petzvezdničnih hotelskih zmogljivosti. Te so pomembne tudi za nadaljnji razvoj poslovnega turizma,” so zapisali.
V Turizmu Ljubljana so dejali, da so investitorji v zadnjih letih Ljubljano prepoznali kot pomemben trg, saj je dobila številne nove namestitvene zmogljivosti v različnih kategorijah, tudi v sklopu tujih hotelskih verig. Pri tem navajajo podatke statističnega urada, da se je številno stalnih ležišč v hotelih tako v letu 2022 glede na leto 2020 povečalo za 17,6 odstotka.
“Vsako odprtje nove nastanitvene zmogljivosti je pomembno za razvoj turizma v mestu. S povečanjem števila hotelskih sob se poveča tudi kapaciteta nastanitev za goste, ki imajo večjo možnost izbire nastanitve, z večjim številom gostov pa se poveča tudi izvenpenzionska poraba. Prav tako je z odprtji hotelov povezana dodatna ponudba, kot so restavracije in centri dobrega počutja, ki jih lahko koristijo tudi meščanke in meščani,” so še dejali v Turizmu Ljubljana.
Hoteli so po besedah Turizma Ljubljana tudi zelo pomemben del ekosistema industrije srečanj in prispevajo k zaokroženi ponudbi destinacije. “Kongresi in konference so del industrije srečanj, ki je med epidemijo zamrla, po epidemiji pa je dobila pospešen zagon. V Ljubljani je bilo lani izvedenih 84 mednarodnih dogodkov, vsi so presegli pričakovano število udeležencev. Tudi za prihodnja leta se že povezujemo s partnerji pri kandidaturah za mednarodne kongrese in dogodke v Ljubljani, za leto 2024 jih imamo potrjenih že 66, na največjih med njimi pričakujemo več kot 1.500 udeležencev. To vključuje tako znanstveno-strokovna srečanja združenj, korporativne dogodke kot večje mednarodne športne dogodke,” so povedali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje