Mladi v Sloveniji težko pridejo do svojega stanovanja, cene nepremičnin so zelo visoke. Slabe razmere so tudi na najemniškem trgu. Direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec pravi, da se balon napihuje, in bo prej ali slej počil.
Cene nepremičnin v Sloveniji v zadnjih letih neprestano rastejo. Povprečna cena kvadratnega metra v Ljubljani znaša že skoraj 3.000 evrov, kvalitetnejša stanovanja pa so še veliko dražja. Slabe razmere so tudi na najemniškem trgu, saj je stanovanj malo, v najem pa se velikokrat oddajajo neobnovljene nepremičnine z izrabljeno opremo.
Direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec pravi, da je rast cen nepremičnin v Sloveniji povezana z dogajanjem v gospodarstvu. Kot pojasnjuje, so se cene gradnje bistveno zvišale, zrasle so tudi cene zemljišč in posledično cene stanovanj.
Dodaja, da so trenutne cene odraz gospodarskih gibanj. “Nizke obrestne mere avtomatsko dvigujejo nakupne cene. To je vedno nekako vzajemno. Nižje kot so obrestne mere, višje so cene. To je tržna zakonitost,” pravi. “Dejstvo pa je, da se ta balon napihuje, in prej ali slej bo počil. Ti nepremičninski baloni zgodovinsko dokazano enkrat počijo,” dodaja.
Imeli smo boljši sistem kot Avstrijci, pa smo se mu odrekli
Na vprašanje, ali bi lahko tudi pri nas Stanovanjski sklad postal večji igralec na trgu, podobno kot v Avstriji, Remec odgovarja, da pri naših severnih sosedih 0,5 odstotka od plače namenijo za stanovanja na zveznem nivoju.
Tako smo imeli trg stanovanjskih nepremičnin organiziran tudi pri nas v socializmu, pa smo to ukinili, pravi. “Imeli smo boljši sistem kot Avstrijci, pa smo se mu takrat odrekli, ko se je šlo v razprodajo družbenih stanovanj. Ne moremo se več vračati. In verjetno nikoli več ne bo davka na plače in ta davek ne bo namenjen za gradnjo stanovanj, kot je bil prej. Imeli smo čisto avstrijski sistem in zdaj ga verjetno ne bo nikoli,” pojasnjuje. Dodaja pa, da razmere glede tega povsod v Avstriji niso tako idealne, tako je predvsem na Dunaju.
Na ministrstvu pravijo, da se problema zavedajo
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so razmere na najemniškem trgu, kjer se zadnja leta predvsem v večjih mestnih središčih srečujemo z rastjo tržnih najemnin in posledično oteženim dostopom do primernih stanovanj, posledica razmerja med povpraševanjem in ponudbo.
“Oteženega dostopa do primernega stanovanja, predvsem med mladimi, se na ministrstvu zavedamo in skladno s smernicami Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 v prvi vrsti stremimo h krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj. Tako bomo upravičencem olajšali dostop do stanovanj, hkrati pa zmanjšali pritisk na najemniški trg,” dodajajo.
Kaj prinaša novela stanovanjskega zakona?
Na ministrstvu pravijo, da je glavni ukrep, s katerim želijo ustaviti trend krčenja fonda javnih najemnih stanovanj ter vzpostaviti vzdržne pogoje za poslovanje stanovanjskih skladov, maja 2021 sprejeta novela stanovanjskega zakona.
Novela zakona med drugim prinaša možnost večjega zadolževanja republiškega stanovanjskega sklada in občinskih stanovanjskih skladov s 30 na 50 odstotkov namenskega premoženja. Občinski stanovanjski skladi pa se lahko po novem zadolžijo tudi pri komercialnih bankah, ne le prek republiškega stanovanjskega sklada, pravi Remec.
Ena od novosti je tudi uskladitev neprofitne najemnine, ki bi se postopno zvišala za 33 odstotkov. Hkrati se pri neprofitni najemnini uvaja lokacijski faktor, kar pomeni, da bodo neprofitne najemnine različno visoke v različnih krajih.
Prazna stanovanja želijo na najemniški trg
Najbolj vsebinska novost novele pa je po njegovih besedah t. i. javna najemna služba. Njen namen je, da bi na stanovanjski najemni trg vključili prazna stanovanja, ki bi jih bili lastniki pripravljeni dati v najem Stanovanjskemu skladu, ta pa bi jih potem oddal v najem. Kot pravi Remec, bo najemnina pri tem omejena na neprofitno najemnino, dvignjeno za 30 odstotkov. Javna najemna služba še ne deluje, njeno delovanje bo uredila uredba, pričakovati pa je, da bo začela delovati prihodnje leto.
Bistvene spremembe, ki jih prinaša novela na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, so:
– uskladitev višine neprofitne najemnine;
– prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine, ki zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno ogroženih najemnikov;
– večje dopustno zadolževanje stanovanjskih skladov ter
– vzpostavitev javne najemniške službe, ki bo namenjena aktivaciji obstoječega, a nezasedenega stanovanjskega fonda.
Stanovanjski sklad trenutno upravlja približno 6.000 stanovanj, do leta 2025 pa je cilj, da bi jih bilo pod okriljem sklada 10.000, pojasnjuje direktor. Proračun sklada se je letos, če ga primerjamo z letom 2015, povečal za približno petkrat: z 20 milijonov na 100 milijonov evrov letno.
Poleg tega, da financira projekte občinskih stanovanjskih skladov – tu gre za gradnjo okoli 500 stanovanj, republiški sklad na trgu trenutno kupuje tudi 400 stanovanj. Polovico jih že prevzel, nekaj pa jih bo še jeseni.
Zaključuje tudi gradnjo 800 stanovanj v Ljubljani in Mariboru. Je pa že v pogovorih za naslednji cikel, kjer ne bo gradil le v Ljubljani in Mariboru, ampak še v sedmih regijah.
Prosijo za dodaten kader
Remec pojasnjuje, da tudi če bi imeli več denarja, ne morejo več delati. Večji problem je, da jim država ni zagotovila nobenih dodatnih kadrov. Kljub temu da je realizacija danes petkrat večja, imajo enako število kadrov. Kot pravi direktor, ljudje zato odhajajo s sklada, saj ne zdržijo več teh pritiskov. Tudi Razvojna banka Sveta Evrope (CEB), ki je skladu odobrila posojilo, nove kredite pogojuje z rešitvijo tega problema, dodaja Remec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!