Mednarodni denarni sklad objavil svežo napoved gospodarske rasti

Gospodarstvo 11. Okt 202215:07
gospodarska rast
Foto: PROFIMEDIA

IMF v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji za letošnje leto napoveduje 5,7-odstotno gospodarsko rast oziroma dve odstotni točki več, kot je napovedal spomladi. V prihodnjem letu pa bo gospodarska rast nižja za 1,3 odstotne točke in bo znašala 1,7 odstotka. IMF ob tem opozarja na visoko inflacijo, ki naj bi letos dosegla skoraj devet odstotkov. Napoved za svetovno gospodarsko rast za letos je ohranil pri 3,2 odstotka, za leto 2023 pa jo je znižal za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako v današnji gospodarski napovedi, ki jo je objavil v času rednega letnega zasedanja s Svetovno banko v Washingtonu, za letos tako kot ostale institucije izboljšal gospodarsko napoved, za prihodnje leto pa poslabšal. Aprila je Sloveniji za letos napovedoval 3,7-odstotno gospodarsko rast, za leto 2023 pa triodstotno.

IMF je ob tem opozoril na visoko inflacijo, ki sicer pesti celotno območje z evrom. Potem ko je aprila Sloveniji napovedoval 6,7-odstotno inflacijo, naj bi ta skladno z zadnjimi napovedmi letos znašala 8,9 odstotka, v letu 2023 pa 5,1 odstotka. Po lanski 4,8-odstotni stopnji brezposelnosti IMF Sloveniji za letos in prihodnje leto napoveduje 4,3-odstotno stopnjo brezposelnosti.

Sklad sicer v najnovejši gospodarski napovedi izpostavlja, da se nad svetovnim gospodarstvom zgrinjajo nevihtni oblaki, najhuje pa, da šele prihaja. Trije glavni izzivi so ruska invazija na Ukrajino, inflacija in upočasnitev rasti na Kitajskem.

Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je še pred ponedeljkovim začetkom rednega letnega zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic IMF in Svetovne banke pozvala k usklajenemu delovanju pri stabilizaciji svetovnega gospodarstva z odgovorom na najbolj pereče izzive, vključno z inflacijo, ki povečujejo grožnjo svetovne recesije. Na nevarnost svetovne recesije je skupaj s predsednikom Svetovne banke Davidom Malpassom opozorila tudi ob odprtju zasedanja.

Georgieva je kot poseben problem za države v območju evra izpostavila naraščanje cen energije.

Inflacija naj bi se pri 4,1 odstotka umirila šele leta 2024

IMF je v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved za svetovno gospodarsko rast za letos ohranil pri 3,2 odstotka. Za leto 2023 jo je znižal za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka, ob tem pa posvaril pred 25-odstotno verjetnostjo, da rast pade celo pod dva odstotka. Leta 2023 bo gospodarsko nazadovala tretjina držav na svetu, ZDA, EU in Kitajska pa bodo beležile upočasnjeno rast. ZDA lahko letos pričakuje 1,6-odstotno rast in prihodnje leto le enoodstotno, območje evra letos 3,1- in prihodnje leto 0,5-odstotno, Kitajska pa le 3,2- oziroma 4,4-odstotno.

Pri tem sklad za Nemčijo in Italijo, največje in tretje največje gospodarstvo evrskega območja, za prihodnje leto napoveduje zdrs v recesijo in krčenje BDP. Nemški BDP naj bi se tako po letošnji skromni 1,5-odstotni rasti leta 2023 skrčil za 0,3 odstotka, italijanski pa naj bi po 3,2-odstotni krepitvi v tem letu naslednje leto nazadoval za 0,2 odstotka. Obe napovedi sta bistveno slabši od spomladanskih in tudi precej slabši od vmesne julijske napovedi. Krčenju BDP naj bi se medtem izognili Francija in Združeno kraljestvo. Prva naj bi po 2,5-odstotni rasti v tem letu zabeležila 0,7-odstoten dvig BDP v 2023, na Otoku pa naj bi 3,6-odstotni sledila 0,3-odstotna rast BDP. V IMF so sicer v zadnjih dneh večkrat opozorili, da bodo zaradi visoke inflacije ljudje tudi skromno gospodarsko rast v 2023 občutili kot recesijo. Rusiji IMF za letos napoveduje 3,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2023 pa 2,3-odstotno. Ukrajini za letos napoveduje 35-odstotni padec BDP, za leto 2023 pa napovedi zaradi številnih tveganj ni pripravil. Vlogo motorja gospodarske rasti ohranja Indija, ki ji sklad za letos napoveduje 6,9-odstotno rast, v letu 2023 pa 6,1-odstotno.

Opozoril je tudi na visoko inflacijo, ki bo vrhunec dosegla letos, a bo povišana ostala daljše obdobje. Inflacijski pritiski so vodili v politike zviševanja obrestnih mer. Čeprav naj bi globalna inflacija dosegla vrhunec konec tega leta, pa bo po napovedih IMF ostala povišana daljše obdobje. Leta 2024 naj bi se umirila pri 4,1 odstotka. Boj proti inflaciji predstavlja tveganje z obeh strani. Preveč agresivno zviševanje obrestnih mer lahko povzroči nepotrebno močno recesijo, prešibek poseg pa pusti višjo inflacijo, ki je trenutno največje tveganje sedanji in prihodnji blaginji. IMF zato priporoča usklajene javnofinančne in denarne politike ter zanemarjanje viharjev na finančnih trgih, saj je na prvem mestu trenutno zbijanje inflacije. Recesija ni neizogibna, v ZDA, EU in nekaterih drugih državah pa trg delovne sile ostaja izjemno močan.

IMF pa je v svojem poročilu o svetovni finančni stabilnosti pozval centralne banke držav članic, naj bodo v boju proti visoki inflaciji odločne. Poročilo o globalni stabilnosti poziva centralne banke, naj dajo jasna politična zagotovila, da bodo ukrepale proti inflaciji, pri čemer je potrebna tudi jasna komunikacija, da se ohrani kredibilnost in prepreči nepotrebne viharje na finančnih trgih.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar