Kitajska metoda: najprej so zgradili železniško postajo, potem pa mesto okoli nje

V številnih mestih najprej zrastejo stanovanja, pisarne in trgovine.

Ceste, železniške postaje in prometne povezave je nato pogosto treba naknadno in z veliko truda prilagajati. V Šjong anu, jugozahodno od Pekinga, pa je Kitajska ubrala nasprotno pot: tam je železniška postaja stala že prej, preden je novo mesto sploh začelo dobivati svojo podobo, piše nemški portal Smart Up News.

Ob deveti obletnici ustanovitve območja Šjong an New Area tam po navedbah kitajskega državnega časnika Global Times danes živi približno 1,41 milijona ljudi.

Osrednja železniška postaja novega mesta obsega 475.200 kvadratnih metrov, kar je več kot 66 nogometnih igrišč, in povezuje regijo s Pekingom ter letališčem Daxing.

Železniška postaja kot gonilo celotnega mesta

Šjong an ni bil običajen železniški projekt.

Prometno vozlišče je bilo prvo veliko infrastrukturno delo v novi mestni regiji. To veliko pove o zaporedju načrtovanja in načinu razmišljanja na Kitajskem.

Najprej se vzpostavi hitra prometna povezava, šele nato okoli nje rastejo stanovanjske soseske, delovna mesta in vsakodnevne prometne poti.

Po podatkih družbe China State Construction Engineering Corporation je nova hitra železniška povezava med Pekingom in Šjong anom dolga 92,79 kilometra in vključuje pet postaj.

Šjong an je največja postaja na tej progi. Potovanje od postaje Peking West do Šjong ana traja približno 50 minut. Z letališča Beijing Daxing pa le okoli 19 minut.

Za potnike to pomeni manjšo odvisnost od cestnega prometa. Za novo mesto je to pomembna začetna prednost. Tisti, ki tam živijo ali delajo, lahko hitro dosežejo prestolnico in letališče.

Digitalno načrtovanje in varilni roboti

Projekt v Šjong anu kaže tudi, kako močno Kitajska pri velikih gradbenih projektih stavi na digitalno načrtovanje.

Pri projektu so uporabili tehnologijo Building Information Modeling (BIM). Gre za tridimenzionalni digitalni model objekta, ki načrtovalcem in inženirjem omogoča zgodnje usklajevanje gradbenih elementov, napeljav in delovnih procesov.

Uporabljeni so bili tudi varilni roboti.

Delali so na posameznih delih jeklene konstrukcije in zagotavljali bolj enakomerno izvedbo ponavljajočih se spojev.

Pri objektu takšne velikosti pa ni pomembna le hitrost gradnje. Na tisoče jeklenih povezav mora biti zanesljivih in kakovostno izdelanih.

Posebnost projekta je tudi obsežna uporaba vidnega betona.

Pri tej gradbeni tehniki površina betona ostane vidna tudi po dokončanju objekta. Napak zato skoraj ni mogoče prikriti. Robovi, površine in prehodi morajo biti brezhibno izvedeni že med samim betoniranjem.

42.000 kvadratnih metrov velika sončna elektrarna na strehi

Ovalna streha postaje nima zgolj arhitekturne funkcije.

Na njej je nameščena velika fotovoltaična elektrarna. Po podatkih kitajske tiskovne agencije Xinhua sončni moduli pokrivajo približno 42.000 kvadratnih metrov, kar ustreza približno šestim nogometnim igriščem.

Elektrarna naj bi v povprečju proizvedla 5,8 milijona kilovatnih ur električne energije na leto.

Pričakuje se tudi zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za približno 4.500 ton letno. Sončna elektrarna naj bi nadomestila porabo skoraj 1.800 ton standardnega premoga.

Zelena tehnologija ni bila dodana naknadno, temveč je bila od začetka sestavni del zasnove objekta.

Pomembno vlogo ima energijska učinkovitost tudi v notranjosti stavbe.

Široki svetlobni pasovi, dolgi približno 15 metrov, v čakalnico dovajajo naravno dnevno svetlobo. Tako se čez dan zmanjša potreba po umetni razsvetljavi. Zvočne zaščitne stene na peronih pa naj bi zmanjšale hrup za potnike.

Digitalno upravljanje

Postaja uporablja sisteme, ki v realnem času podpirajo upravljanje stavbe. Spremljajo na primer osvetlitev, potrebe po energiji in tokove potnikov.

Upravljalci se lahko zato hitreje odzovejo, ko je na postaji veliko ljudi ali ko se spremeni poraba električne energije.

Zaradi tega Šjong an bolj spominja na velik tehnološki organizem kot na klasično železniško postajo.

Za potnike pa je na koncu pomembno nekaj zelo preprostega: poti naj bodo krajše, prostori svetlejši in prometne povezave zanesljivejše.