Javna najemna služba pri stanovanjskem skladu je začela delovati januarja letos, do konca leta je načrtovala sto do dvesto oddaj v podnajem. Ob koncu leta je močno oddaljena od cilja, saj je podpisala le šest najemnih pogodb. Pri tem je vredno dodati, da se pri najemni službi spopadajo s pomanjkljivim zakonodajnim okvirom za ta instrument, hkrati pa niso pristojni za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje. Zanimanje potencialnih podnajemnikov je sicer zelo veliko, zaradi velikega števila praznih stanovanj v Sloveniji pa na stanovanjskem skladu še naprej prepoznavajo potencial najemne službe.
Državne službe in občine so se lani začele odzivati na pomanjkanje stanovanj po državi. Tako je denimo novogoriška občina pred koncem lanskega leta občane seznanila s tako imenovanim rentnim odkupom stanovanj za starejše od 65 let, ki so lastniki nepremičnin. Novost na severnem Primorskem je pomenila, da lahko starejši občani občini prodajo stanovanje in ga še naprej nemoteno uporabljajo zase ali za potrebe svoje družine do konca življenja. Postopek je hkrati tudi ukrep pomoči starejšim, saj je uvedel dosmrtno služnost stanovanja in dosmrtno izplačilo mesečne rente.
Podobnega ukrepa so se že prej lotili v Ljubljani, vendar zanimanja za takšno sodelovanje z občino med prebivalci prestolnice ni bilo. Ureditev stanovanjske problematike po državi so prioritetno obljubljale tudi politične stranke pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, vendar za zdaj področje ostaja prepuščeno trgu.
Državna služba kot odgovor na neurejenost trga
Letos bo minilo tudi prvo leto delovanja Javne najemne službe, ki je zaživela na stanovanjskem skladu in bo po njihovih besedah pripomogla k reševanju stanovanjskega vprašanja. Sklad najame stanovanje pri lastniku in ga odda naprej. Najemna služba namesto kupoprodajnega v prvi vrsti tako naslavlja najemniški trg. Lastniki stanovanj v Sloveniji pogosto navajajo težave zaradi neplačevanja najemnin, stroškov zaradi neustreznega vzdrževanja stanovanj v najemu, težave pa imajo tudi z nezmožnostjo izselitve najemnikov ob koncu najemnega razmerja. Problematiki naj bi se izognili pri javnem najemu, saj vse zapisane obveznosti nase prevzame sklad, hkrati pa bi podnajemnikom zagotovili varen najem po zakonsko določenih najemninah.
S takšnim ukrepom želijo na skladu aktivirati oddajo praznih stanovanj, ki so po stanovanjski zakonodaji primerna za oddajo v najem – teh naj bi po nekaterih ocenah bilo tudi 170.000. K oddaji želijo spodbuditi tudi tiste lastnike, ki se v to ne želijo spuščati zaradi slabih preteklih izkušenj z najemniki.
Sklad nepremičnine najema najmanj za obdobje treh let, ponuja pa tudi pomoč pri manjših obnovah in vzdrževalnih delih. S tem želi sklad urediti tudi tista stanovanja, ki niso v primernem stanju. V tem primeru bi lastnik stanovanja obnovo plačal s pobotom pri najemnini.
Prvo leto končali daleč od ciljev
Najemna služba je začela delovati januarja letos, v prvem letu pa so na razpis zbiranja ponudb najemodajalcev prejeli sedemindvajset ponudb lastnikov nepremičnin. “S šestimi najemodajalci smo že podpisali najemne pogodbe ter tudi pet stanovanj in eno hišo prevzeli v posest, z ostalimi ponudniki žal sklenitve pogodbe ni bilo, in sicer najpogosteje iz razloga zakonsko določene višine najemnine,” svoj začetek opišejo pri najemni službi.
Številke kažejo, da bodo pri najemni službi leto končali daleč od načrtovanih ciljev – predvidevali so med 100 in 200 najemov, pri čemer dodajajo, da pri delu javne najemne službe ne zaznavajo težav v procesnem smislu, medtem ko občutijo pomanjkljivosti zakonodajnega okvira za ta instrument.
Do leta 2025 okrog 1.000 najemnih stanovanj
Lani so opozorili, da gre za novost v Sloveniji in je v tem smislu težko napovedati točne številke ali se jasno opredeliti do pričakovanj, vendar pa so ob tem dodali, da glede na dosedanje odzive s trga predvidevajo, da bi lahko v prvem letu najeli in oddali v podnajem sto do dvesto stanovanj. Ob tem še pojasnjujejo, da bi se število vsako leto povečevalo, v letu 2025 pa naj bi prek javne najemne službe zagotovili že okrog 1.000 najemnih stanovanj.
“V delu zbiranja ponudb najemodajalcev načrtov nismo dosegli, zlasti ker najemnina, ki jo sklad plačuje lastniku stanovanja, ne sme biti višja od 1,3-kratnika neprofitne najemnine in ukrep ni privlačen za najemodajalce z vidika davčne obravnave in ugodnosti za najemodajalca,” letne rezultate komentirajo pri najemni službi, kjer so pričakovali, da bodo tako najemniki kot podnajemniki imeli na začetku veliko vprašanj, dopuščali pa so tudi možnost začetne zadržanosti. “Vendar smo prepričani, da bo na dolgi rok služba zaživela kot uspešen akter na najemnem trgu,” so pojasnili lani.
Ker sklad ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, za prihodnje napoveduje, da bo skušal “s svojimi izkušnjami in ugotovitvami prispevati svoje ugotovitve v morebitnem postopku prenove ali analize instrumenta”.
Delovanje po vsej državi
V okviru delovanja javne najemne službe je sklad vzel v najem in v podnajem ponudil pet stanovanj in eno hišo. Hiša v velikosti 106 kvadratnih metrov stoji v občini Moravče, najemnina za podnajem pa znaša 304,54 evra.
Stanovanja, ki jih je trgu ponudil sklad, so v različnih mestih po državi. Takšno je denimo stanovanje v Mestni občini Ljubljana, v velikosti 66,95 kvadratnega metra, kjer je najemnina za podnajem znašala 230,97 evra. Stanovanje v Mestni občini Maribor je bilo veliko 69,65 kvadratnega metra, najemnina za podnajem pa znaša 264,86 evra. V Mestni občini Nova Gorica se je oddalo stanovanje v velikosti 36,30 kvadratnega metra, najemnina za podnajem znaša 114,03 evra. V občina Črna na Koroškem je najemnina za podnajem stanovanja v velikosti 44,95 kvadratnega metra znašala 128,05 evra. Za stanovanje v velikosti 64,92 kvadratnega metra v občina Litija je najemnina za podnajem znašala 233,90 evra.
Pri najemni službi pravijo, da je vseh šest nepremičnin v končni fazi primopredaje v podnajem, tako da trenutno ni prostih nepremičnin. Seznam stanovanj s površinami, dobo najema in višino najemnine bo stanovanjski sklad sprotno objavljal na spletni strani.
Zanimanja za podnajem več kot ponudbe
Čeprav ciljev glede števila sklenjenih najemnih pogodb pri najemni službi ne bodo dosegli, pa poudarjajo velik interes ljudi za podnajem stanovanj v okviru tega instrumenta. Za podnajem so prejeli 378 prijav. “Najemnike stanovanj smo že izbrali in načrtujemo, da jim bomo stanovanja predali do konca tekočega meseca,” napovedujejo.
Zaznavajo tudi velik interes lastnikov stanovanj. Pri teh ocenjujejo, da se srečujejo z izzivi pri pridobitvi obvezne dokumentacije, ki je potrebna za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike oziroma ponudnike.
Na vprašanje, kdo so najpogosteje osebe, ki se odločajo za sodelovanje z javno najemno službo, odgovarjajo, da ne vodijo posebne evidence o posameznikih, ki oddajajo stanovanja, obenem pa navajajo, da med izbrani podnajemniki prevladujejo mlade osebe in mlade družine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje