Kaj o okoljski nesreči v Uniorju pravijo okoljevarstveniki?

Gospodarstvo 23. Nov 202212:341 komentar
Unior
Foto: N1

Pozoren opazovalec dogajanja v Uniorju, kjer je uprava prejšnji teden s tritedensko zamudo obvestila javnost o uhajanju kromove pare, je morda pogrešil odziv tistih, ki so 'glas' okolja – okoljevarstvenih organizacij. Dve močni nevladni organizaciji s tega področja, Umanotero in društvo Focus, smo zato prosili za komentar: sta spremljali dogajanje, kaj menita o ukrepanju uprave in nadzornih državnih institucij, se z Uniorjem ukvarjata – in če se ne, zakaj?

Tako iz Umanotere kot Focusa so nam sporočili, da se načelno ne ukvarjajo s posameznimi primeri nesreč, torej tudi z nesrečo zreškem Uniorju. A obe organizaciji sta sodelovali v postopkih pri sanaciji škode po požaru v Kemisu (bili sta na primer stranki v postopku, ki ga je vodila Agencija RS za okolje), Focus je imel tudi aktivno vlogo v primeru trboveljske cementarne Lafarge, ki je na koncu izgubila okoljevarstveno dovoljenje.

“Eden redkih primerov, v katerem smo se oglasili oziroma vključili v postopke, je bil požar v Kemisu, kjer smo skozi to delo oziroma sodelovanje v postopku želeli izboljšati sistemsko ureditev,” nam je pojasnil vodja projekta v Umanoteri Andrej Gnezda.

V Focusu pa pravijo, da se v določen primer vključijo, “če že obstaja angažirana lokalna skupina okoli problema, ki potrebuje pomoč”. Kot je razumeti, je bil to povod za sodelovanje z iniciativo Ekokrog Uroša Macerla pri primeru Lafargea.

Emisije do prejšnjega tedna merilo le podjetje

Povzetek dogajanja v Uniorju: prejšnjo sredo je podjetje na spletnih straneh Ljubljanske borze objavilo sporočilo, da je po uhajanju zmesi z neznano koncentracijo kromovega trioksida iz proizvodnje, ki se je zgodilo 26. oktobra, poškodovanih vsaj 460 vozil. Dan kasneje, v četrtek zjutraj, smo poročali o prvih kritikah ravnanja uprave z Darkom Hrastnikom na čelu, ki je kasneje tisti dan priznala, da so naredili napako pri obveščanju javnosti. Obvestili so edino institucijo, ki jo res morajo, to je inšpektorat za okolje, in nikogar drugega. Niti osnovne šole, ki je v neposredni bližini tovarne.

Okoljski inšpektor, ki je bil takoj, torej 26. oktobra, obveščen o napaki in izpustu potencialno nevarne kromove pare v okolje, do prejšnjega tedna ni šel v Zreče. Emisije v okolje je merilo le podjetje samo (oziroma pooblaščeni Talum Inštitut), a je to prvič storilo šele 7. novembra, dva tedna po tem, ko so odkrili onesnaženje. Agencija RS za okolje je vzorce za meritve emisij odvzela šele prejšnji teden, potem ko ji je to naložilo okoljsko ministrstvo. Izsledki Arsovih meritev še niso znani. Nanje čaka tudi NIJZ, ki bo nato podal morebitna priporočila za okoliške prebivalce, kako omiliti posledice onesnaženja.

Pa imajo mnenje?

Gnezda iz Umanotere na podlagi medijskega poročanja ocenjuje, da je bil odziv nadzornih institucij po dogodku v Uniorju neustrezen. “Kljub temu da podrobnosti postopanja državnih služb v primeru Unior ne poznamo, je glede na vaše poročanje očitno, da je ta bil popolnoma neustrezen oziroma je v celoti odpovedal.”

V Focusu se do dogajanja v Zrečah in odziva pristojnih institucij ne opredelijo. “Na specifična vprašanja glede primera Unior ne moremo odgovarjati, saj nimamo strokovnega vpogleda v problematiko. Lahko pa dodamo, da od pristojnih organov pričakujemo, da skladno s svojimi pristojnostmi ravnajo strokovno, skrbno in pravočasno in da morebitni kršitelji za svoja ravnanja tudi odgovarjajo.”

Unior, Zreče, avto
N1

Škoda, ki jo je izpust v Uniorju v Zrečah naredil na avtomobilih (video).

Za krepitev inšpekcije

V Umanoteri si po besedah Gnezde prizadevajo predvsem za ureditev sistemske ureditve, da se takšne nesreče ne zgodijo oziroma da je, če se vendarle zgodijo, odziv pristojnih služb ustrezen. Prizadevajo si za okrepitev pristojnosti in kadrovske zasedbe inšpektorata za okolje in prostor (Irsop), povečanje kakovosti presoj vplivov na okolje in neodvisnost izdelovalcev presoj od naročnikov. “Na te potrebne spremembe smo opozarjali pri novelaciji zakona o varstvu okolja (ZVO-2), v okviru iniciative Glas ljudstva, pa tudi na sestankih z ministrstvom za okolje in prostor,” pojasni Gnezda.

Po njegovem mnenju sicer prav povečano število nesreč v zadnjem obdobju potrjuje, da “je nujna okrepitev sistema nadzora poslovanja podjetij (skladnost z okoljevarstvenimi dovoljenji) in krepitve inšpekcijskih služb”. Pri tem našteje primer vrhniškega Kemisa, kočevskega Melamina (na N1 smo objavili pričevanja delavcev, ki so vodstvo veliko pred nesrečo opozarjali na tveganja, ter pisali tudi o prizadevanjih civilne iniciative, da se vsaj del proizvodnje preseli na lokacijo zunaj mesta, o čemer se zdaj dogovarjajo), TKK, SIJ, Uniorja, Eternita.

Leta 2020 objavljena revizija skladnosti poslovanja podjetij z izdanimi okoljevarstvenimi dovoljenji je po besedah Gnezde pokazala, da je bilo ugotovljenih precej kršitev, “a kolikor vem, rezultati revizije niso vodili v kakšne resnejše zakonodajne ali institucionalne spremembe”.

Srdjan Zivulovic/Bobo

Strokovnjaki za podnebne spremembe

V Focusu pa povedo, da so njihovo primarno področje podnebne spremembe. “Pokrivamo široko paleto tematik (podnebje, energija, promet, potrošnja …), ki so vezane na podnebne spremembe. Na teh področjih sodelujemo v projektih in se udeležujemo izobraževanj. V širši javnosti smo prepoznani kot strokovnjaki za ta področja,” so nam sporočili.

Na vprašanje o angažmaju v primeru dogodka v Uniorju povedo, da “ukvarjanje z dodatnimi tematikami terja novo znanje, za kar so potrebni dolgoročen proces in dodatne zmožnosti”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar