Ministrstvo za kmetijstvo je izvedlo četrti popis cen živil med slovenskimi trgovci, drugič so cene primerjali tudi v tujini. Povprečna cena najcenejše košarice živil se je od septembra, ko so izvedli prvi popis, pocenila za 16 odstotkov. Kupci bodo za košarico osnovnih živil največ odšteli v Hoferju, najmanj pa v Tušu. Vendar pocenitev opažajo le v Sloveniji: v Avstriji in na Hrvaškem cene stagnirajo, v Italiji se je košarica podražila za skoraj 10 odstotkov. Trgovinska zbornica Slovenije je do navedb ministrstva kritična in je mnenja, da trditev, da se je vrednost kožarice znižala za dobrih 16 odstotkov, ni pravilna. Razlog za to so napake, storjene v prvem popisu cen živil.
Ta teden so izvedli četrti popis maloprodajnih cen prehranskih proizvodov, popis pa so izvedli tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
Rezultati kažejo, da se je povprečna cena košarice osnovnih živil od začetka popisovanja do zadnjega popisa znižala za 16,4 odstotka, je povedala ministrica Irena Šinko. Od zadnjega popisa se je košarica pocenila za 1,35 odstotka. Povprečna cena košarice najcenejših živil tako zdaj stane 41,74 evra.
Kot je razvidno iz spletnega primerjalnika cen, ima najdražjo košarico osnovnih živil Hofer, v katerem ta živila skupaj stanejo 46,09 evra. Košarica osnovnih živil je najugodnejša v Tušu, kjer potrošnik za osnovno košarico odšteje 39,17 evra. V grafu so prikazane cene najcenejše košarice po trgovcih.
Novost četrtega popisa je pet novih kategorij izdelkov: poltrdi polnomastni sir, trajno mleko, med, zelje in korenje. Izdelki niso del košarice, a bodo njihove cene spremljali tudi v prihodnjem popisu. V četrtem popisu izdelkov so bile podrobneje pregledane tudi razlike v rednih cenah izdelkov znotraj določene skupine živil pri posameznem trgovcu. Največje razpone v cenah je zaslediti znotraj kategorije kruha, sira, moke, masla in testenin.
Iz spodnjega grafa je mogoče videti, koliko v posameznih trgovinah stanejo najcenejša živila iz košarice 15 osnovnih izdelkov. Najdražji ni več Mercator, ampak Hofer, najcenejši pa ni več Eurospin, ampak Tuš, kjer sicer prav danes poteka stavka zaposlenih.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pocenitev košarice pripisujejo temu, da so se trgovci prilagodili in so postali previdnejši pri neupravičenih dvigih cen. “Vsekakor verjamemo, da ima primerjalnik neposreden vpliv na odločitve trgovcev glede njihove cenovne politike, vsaj kar zadeva 15 osnovnih skupin živil,” so zapisali. Opažajo, da trgovci pozorno spremljajo analize in v medijskih kampanjah izpostavljajo ceno košarice.
“Pocenitev vrednosti najcenejše košarice v Sloveniji neposredno povezujemo z učinki tako imenovanega ‘mehkega’ ukrepa vzpostavitve primerjalnika cen za 15 osnovnih skupin živil. Iz tega razloga se bo spremljanje v nadaljevanju tudi razširilo na več skupin živil,” so še pojasnili za N1.
Primerjava s sosednjimi državami kaže, da cena v Avstriji in na Hrvaškem stagnira. Košarica osnovnih živil v Italiji se je med obema popisoma podražila za 9,8 odstotka. Zanimivo je, da sta med trgovci, prisotnimi v vseh državah popisa, Lidl in Spar najcenejša ravno v Sloveniji.
Hrvaški potrošniki opažajo, da cena izdelkov ostaja enaka, zmanjšuje pa se neto teža produkta. Tako je recimo s trgovskih polic začela izginjati kilogramska Cedevita, ki jo nadomešča 900-gramsko pakiranje. “Pri tem popisu podobnega zniževanja cen v Sloveniji nismo opazili,” je poudarila Šinko.
Ministrica je napovedala, da bo naslednji popis potekal drugi teden v novembru. Takrat bodo razširili košarico, Šinko pa ni želela napovedati, katera živila bodo na novo spremljali novembra.
“Popisi so pokazali, da so cenovna odstopanja predvsem zaradi trgovcev in njihove interne politike poslovanja. Popis izdelkov je namreč izveden z vidika kupca, ki se običajno odpravi po nakupih v eno poslovalnico, trgovci pa imajo v različnih poslovalnicah različne cene in cenovne akcije,” so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. Dodali so, da so spremljanje gibanja cen košarice slovenski potrošniki sprejeli pozitivno.
Spletna stran za primerjavo cen živil je eden od vladnih ukrepov za naslovitev draginje. Spletna stran Naša super hrana potrošnikom ponuja primerjavo cen osnovnih živil. V košarico izdelkov se uvršča 15 skupin osnovnih živil in pet dodatnih sezonskih. Cene se spremlja pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin ter pri nekaterih v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Popisovalci popisujejo redne cene izdelkov in akcijske, če so te na voljo vsem potrošnikom, ter podatke o izpostavljenosti izdelka, ime in blagovno znamko, poreklo, hranilno vrednost in znake kakovosti.
Navedbe kmetijskega ministrstva, da se je povprečna vrednost košarice 15 osnovnih živil od vključno prvega popisa znižala za 16,4 odstotka, niso pravilne, opozarja Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). V prvem popisu je bilo narejenih več metodoloških napak, popisane so bile celo nekatere napačne cene, poudarja.
Da bi potrošniki dobili verodostojno informacijo, je treba zagotoviti primerjavo med tretjim in drugim popisom, četrtim in tretjim popisom ali četrtim in drugim popisom, saj je lahko osnova le drugi popis vrednosti košarice 15 živil, pri katerem so bile metodološke napake odpravljene, so v TZS zapisali v odzivu na današnjo objavo podatkov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
“V nasprotnem primeru bo prihajalo do zavajajočih informacij o cenah živil v vseh nadaljnjih primerjavah objavljenih rezultatov popisov,” poudarjajo.
Nepravilnosti in napake pri prvem popisu so se po navedbah zbornice med drugim nanašale na primerjavo med seboj neprimerljivih izdelkov, napačne popise cen, napačne slikovne oznake. “Te ugotovljene metodološke nepravilnosti so bile kasneje odpravljene, zato so edina možna verodostojna osnova za primerjavo cen rezultati drugega popisa,” poudarjajo.
Povprečna vrednost košarice v četrtem popisu se je glede na drugi popis znižala za 3,3 odstotka (s 43,16 na 41,74 evra) in glede na tretji popis za 1,35 odstotka. V tretjem popisu se je glede na drugi popis znižala za nekaj manj kot dva odstotka (s 43,16 na 42,31 evra), kažejo podatki ministrstva.
“Razloge za znižanje vrednosti omenjenih košaric 15 živil je iskati med drugim v oktobrskem padcu cen naftnih derivatov kot tudi v upadu cen surovin v proizvodnji rastlinskih olj, ne pa zaradi projekta primerjalnika cen,” pravijo v zbornici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje