Dražje kmetijske surovine, dražja nafta, dražji plin. To je prvi odziv na borzah po ruskem priznanju doslej samooklicanih Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter prvih mednarodnih sankcijah za režim Vladimirja Putina. Višji stroški energentov in surovin se bodo sčasoma prelili v višje cene hrane, goriv, ogrevanja za vse nas. Poleg tega v zraku ostaja vprašanje, ali bi lahko dodatno zaostrovanje razmer v Ukrajini poslabšalo oskrbo z ruskim plinom, od katerega je tudi Slovenija močno odvisna.
Analiziramo, kaj rusko-ukrajinska kriza prinaša za povprečnega Slovenca.
1. Ogrevanje in elektrika
Plin je za EU in tudi Slovenijo pomemben energent, tako za industrijo kot prebivalstvo (predvsem za ogrevanje). Poleg tega zadnja leta pomembno vpliva tudi na ceno elektrike. Najbolj izpostavljeno vprašanje ob vsakokratnih napetostih med Rusijo in Ukrajino je cena in tudi zanesljivost dobav.
EU je namreč močno odvisna od ruskega plina, poleg tega je v to zimo vstopila z rekordno nizkimi zalogami plina (graf v spodnjem tvitu kaže, da se te ves čas gibljejo nižje kot v preteklih petih letih). Tudi Slovenija večino plina uvozi iz Rusije, deloma na podlagi dolgoročne pogodbe Geoplina z Gazpromom, deloma pa prek nakupov na borzi. Od januarja do novembra lani smo ga od tam po podatkih Sursa uvozili 54 odstotkov, še 27 odstotkov pa iz Avstrije. Možno je, da je tudi del tega avstrijskega plina pravzaprav ruski, saj gre za plin, ki ga naša podjetja kupujejo na plinskem vozlišču v Baumgartnu, primarni viri pa so različni. Če bi Rusija zmanjšala ali celo ustavila dobave, bi to lahko v prvi vrsti dodatno zvišalo ceno plina, če bi omejene dobave trajale dlje časa, pa bi lahko prišlo celo do motenj v oskrbi. Ruski predsednik Vladimir Putin je zadnje dni sicer zagotavljal, da bo spoštoval pogodbe, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je pred dnevi v razpravi v Evropskem parlamentu zagotovila, da je EU za to zimo na varni strani glede zalog plina.
#Russia turmoil jeopardizes European gas-storage rebound. Europe’s (including the U.K.) gas storage was 31.3% on Feb. 21, in-line w/lower boundary of the 5y seasonal norm, BBG reports. pic.twitter.com/yo2RM4ot6t
— Holger Zschaepitz (@Schuldensuehner) February 22, 2022
V Geoplinu, ki ima z ruskim Gazpromom sklenjeno večletno pogodbo o dobavi plina, pravijo, da oskrba iz vseh nabavnih virov poteka nemoteno in skladno s pogodbenimi določili. Dodajajo, da je edina trenutno relevantna sankcija nemška začasna ustavitev pridobivanja obratovalnega dovoljenja za projekt Severni tok 2. “Ta na obstoječo fizično oskrbo z zemeljskim plinom ne vpliva,” pravijo in še, da do zdaj niso prejeli napovedi kakršnih koli redukcij.
Poudarjajo pa, da ima lahko celotno dogajanje vpliv na še povečane cenovne pritiske na borzah plina v Evropi. Cena zemeljskega plina na evropskih borzah je danes poskočila za več kot deset odstotkov. A pozor, če se bodo cene v tednu ali dveh umirile, končni potrošniki tega najverjetneje ne bomo občutili, saj lahko trgovci z nakupom plina počakajo. Drugače pa bi bilo, če bi cene na višjih nivojih vztrajale tri mesece ali dlje. To bi se prelilo v maloprodajne cene plina.
2. Nafta
Ruske naftne ploščadi napolnijo vsak deseti sodček nafte, tako da gre za velikega igralca, ki pomembno vpliva na ceno tega energenta. Cena surove nafte na borzah je danes zjutraj dosegla sedemletni vrh. Sčasoma se bo to prelilo v višje cene na bencinskih črpalkah. Tveganje, da bi dogajanje vplivalo na dobave nafte, pa verjetno ni prav veliko, saj so viri bolj razpršeni kot pri plinu. Višje cene nafte pa pomenijo višje transportne stroške za podjetja, kar pomeni, da se na podlagi tega lahko čez čas podraži cela paleta izdelkov.
Dodajmo še, da cena nafte med drugim vpliva tudi na ceno utekočinjenega naftnega plina, ki ga EU navaja kot pomembno alternativo ruskemu plinu. Z rastjo cene nafte se torej tudi ta energent (že v osnovi dražji od zemeljskega plina) draži.
3. Hrana
V primeru zaostrovanja razmer bi bile pod pritiskom tudi cene hrane, saj sta tako Rusija kot Ukrajina pomembni proizvajalki kmetijskih surovin. Cene pšenice – Rusija je njena največja izvoznica –, koruze in sončničnega olja so po poročanju Reutersa na nekajletnem vrhu. Pri tem dodajmo, da se cene hrane v epidemiji že tako dvigujejo in so po podatkih Združenih narodov najvišje v zadnjem desetletju. Razlog je predvsem manjši pridelavi, v kaosu v dobavnih verigah in dvigu cen mineralnih gnojil. Vse to tudi Slovenci že občutimo v znatnih podražitvah hrane.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je pred tedni ocenil, da lahko v Sloveniji letos pričakujemo štiri- do petodstotni dvig cen hrane. Če povprečno gospodinjstvo za živila letno porabi tri tisoč evrov, bo takšna podražitev pomenila 150 evrov več na letni ravni. Zaostrovanje rusko-ukrajinske krize pa bi lahko ta odstotek še povečalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje