Obeti gospodarske rasti so se na začetku jeseni poslabšali. Potrošnja gospodinjstev je bila v poletnih mesecih podobna tisti v drugem četrtletju, ko je že nekoliko upadla, vedno bolj pa jo zavirajo cenovni pritiski, padanje kupne moči in večja previdnost potrošnikov, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Umar.
Razpoložljivi podatki v evrskem območju za tretje četrtletje kažejo na poslabšanje gospodarske aktivnosti. V evrskem območju je bilo septembra zaupanje med potrošniki na najnižji izmerjeni ravni. Tudi v Sloveniji se je vrednost kazalnika gospodarske klime septembra opazno znižala in bila pod dolgoletnim povprečjem.
V Sloveniji se je po navedbah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poleti potrošnja gospodinjstev začela zniževati. Zmanjšal se je prihodek tržnih storitev. Medtem pa sta se aktivnost v izvoznem delu gospodarstva in proizvodnja predelovalnih dejavnosti povečali. Pričakovanja spremlja velika negotovost, obeti za konec leta so se septembra poslabšali. Nižja kot pred letom je ostala proizvodnja motornih vozil.
Poraba elektrike je bila avgusta in septembra ponovno nižja kot v enakem obdobju lani, kar v Umarju povezujejo z njeno višjo ceno in posledičnimi prilagoditvami, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih. Poraba plina se je glede na preteklo petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar povezujejo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji.
Inflacija je bila septembra 10-odstotna, k upočasnitvi glede na avgust pa so prispevali zlasti ukrepi vlade za omilitev posledic energetske draginje. Ti so po ocenah Umarja inflacijo na letni ravni ublažili za 2,3 odstotne točke. Cena električne energije se je septembra na mesečni ravni znižala za skoraj četrtino, na medletni je bila višja za nekoliko več kot pol odstotka. Še naprej se postopoma krepi rast cen hrane.
Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je avgusta komaj opazno znižala in ostala razmeroma visoka. Cene stanovanjskih nepremičnin, predvsem rabljenih, so se v drugem četrtletju še naprej krepile, število transakcij pa upada, so navedli v Umarju.
Zaposlenost ob nadaljnjem upadanju števila brezposelnih še narašča, podjetja pa težave pri iskanju usposobljenih delavcev še naprej rešujejo z zaposlovanjem tujcev. Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec septembra 52.043, petino manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevalo se je upadanje števila dolgotrajno brezposelnih, ki je bilo skoraj za tretjino manjše kot pred letom dni.
Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi julija medletno realno nižja, upad je bil večji v javnem sektorju, zaradi vpliva visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19.
Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih osmih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani in je znašal 383 milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju 1,2 milijarde evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
