Menu Item
Sprejeta proračuna za letos in za prihodnje leto kažeta, da bo javna poraba večja od prihodkov, povečevali bomo tudi zadolženost. A zadnje dni se vrstijo glasne zahteve posameznih skupin javnega sektorja po dvigu plač, tudi upokojenci zahtevajo večji dvig pokojnin. Si bo vlada Roberta Goloba socialni mir kupovala z novimi izdatki? Kako bomo vse to plačali, glede na to, da gremo tudi v leto sistemskih reform, ki bodo vsaj na začetku prinesle večje izdatke? Ekonomist Mojmir Mrak pogreša vidnejšo vlogo finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kritičen je do parcialnih posegov vlade in meglene javnofinančne slike napovedanih reform.
Po obljubi predsednika vlade Roberta Goloba, da bodo v pravosodju dobili dodatek v višini 600 evrov bruto, se je sprožil plaz zahtev različnih skupin v javnem sektorju. Cariniki, učitelji, gasilci, župani, upokojenci – vsi prihajajo na Gregorčičevo z zahtevami po povišici, nekateri napovedujejo tudi proteste.
To pa sproža vprašanja o vzdržnosti naše javne porabe, ki bo že tako pod pritiskom zaradi napovedanih reform. “Stanje javnih financ po letih koronske in energetske krize ni zavidljivo. Dejstvo je, da je to odraz odločitev tudi preteklih vlad,” je za N1 dejal minister za finance Klemen Boštjančič, ki pa je poudaril, da so reforme, v katere se podajamo, nujno potrebne. Dodal je, da pripravljavcem “ob vsaki priložnosti” pove, da mora biti javnofinančna vzdržnost sprejetih reformnih ukrepov ključna sestavina.
“Kot minister za finance vedno zagovarjam izključno reforme, ki so celovite, premišljene in v praksi pomenijo odpravo sistemskih anomalij, iskanje notranjih rezerv, optimizacijo ter nagrajevanje po učinku,” nam je povedal.
Rebalans bo, pa res brez finančnega učinka?
Letošnji proračun predvideva 1,6 milijarde evrov primanjkljaja in povečanje neto zadolženosti za dve milijardi (podobno tudi za prihodnje leto). Vlada že napoveduje rebalans zaradi reorganizacije ministrstev, ki pa naj ne bi imela dodatnih finančnih učinkov. Rebalans naj bi bil potreben le zaradi prerazporeditve pravic na nove proračunske porabnike.
Kljub temu pa ni nemogoče, da se ne bo javnofinančna situacija dodatno poslabšala.
Na ustavnem sodišču je zahteva za ustavno presojo novele zakona o dohodnini. Spomnimo, da je vlada lani z novelo razveljavila davčno reformo vlade Janeza Janše, a sta konec leta opozicijski SDS in NSi na poziv gospodarstvenikov zahtevali ustavno presojo. Odločitev ustavnega sodišča, da se vladna novela razveljavi, bi vplivala na prihodkovno stran proračuna. Kot je v torek v Odmevih na RTV Slovenija dejal premier Golob, je letni učinek novele 200 milijonov evrov, ob čemer je premier zagotovil, da se bodo odločitvi ustavnega sodišča podredili brez pritožb.
Velik izziv, s katerim si trenutno v vladi belijo glavo, pa je, kako brzdati povečane apetite v javnem sektorju po višjih plačah. Pritisk se krepi, sindikati so za 24. februar že napovedali javni shod za odpravo novih anomalij; torej anomalij vzpostavljenih začasa aktualne vlade. Kot je ta teden dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, so vsi zadnji dogovori (na primer s pomočnicami vzgojiteljic) del novembra lani sprejetega dogovora s sindikati, ki je za lani in letos predvidel največ 611 milijonov evrov dodatnih izdatkov za plače v javnem sektorju. Ministrica je na naše opozorilo nato priznala, da v uvodu omenjena povišica za sodnike in tožilce ni del tega dogovora – to pomeni devet milijonov evrov dodatnih izdatkov. S katere proračunske postavke jih bodo vzeli, še ni jasno, interventni zakon pripravlja pravosodno ministrstvo.
Na ministrstvu za finance so nas za vprašanje, koliko prostora vlada še ima, da doseže 611-milijonski prag, usmerili na ministrstvo za javno upravo.
Preberite še: Je finančni minister šel na dopust, državno blagajno pa pustil odprto?
Vse večja zadolženost
Premier Golob je v torkovih Odmevih na RTV Slovenija na vprašanje, ali bo uvedba korenitih reform največjih podsistemov – torej zdravstva, pokojninske blagajne, plač v javnem sektorju – povečala javno porabo, odgovoril pritrdilno. “Reforme imajo vedno logiko: danes investiram, da skozi čas to dobim nazaj.” Če reform ne bo, bo strukturni primanjkljaj naraščal, je dodal, na primeru zdravstva pa pojasnil, da bi lahko s preobrazbo ZZZS, digitalizacijo, izgonom korupcije našli tudi ogromno notranjih rezerv, s čimer bi se reforma nekako poplačala.
Dejal je, da se bomo v začetni fazi zadolžili, a da naj bi bilo že zajeto v proračunu za letošnje in prihodnje leto. Omenimo, da je v letos in prihodnje leto predvideno povečanje neto zadolženosti (razlike med najetimi in poplačanimi posojili) za dve milijardi evrov.
Gospodarstvo se ohlaja, javna poraba pa ne
Medtem strokovna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje. “Če bodo reforme temeljile na dodatnem zadolževanju, je to že v osnovi nesprejemljivo,” je za N1 dejal ekonomist Mojmir Mrak. Kot je pojasnil, ima Slovenija danes bistveno večji javnofinančni primanjkljaj, kot bi ga lahko ob trenutni gospodarski rasti imela v normalni situaciji.
Proračun za letošnje leto je bil delan na predpostavki 1,4-odstotne gospodarske rasti, ki jo vladni Urad za makroekonomske analize (Umar) napoveduje za letošnje leto. To je precej manj od lanskih petih odstotkov, a Mrak meni, da seveda tudi eno- ali dvoodstotna rast ni zanemarljiva. “Govoriti, da smo v neki izrazito neugodni situaciji, je preprosto neumnost.”
Kot je dejal, pa bomo morali s to nižjo gospodarsko rastjo živeti in prilagoditi tudi naš javnofinančni okvir. “Tega jaz ne vidim in moram reči, da kar se javnih financ tiče, ne vidim prav velike razlike med prejšnjo in to vlado. Vsaj za zdaj je preprosto ne vidim,” je dejal Mrak. Spomnimo, da je Mrak vladi Janeza Janše očital “finančni divji zahod”, ki pa se zdaj po njegovi oceni nadaljuje. Tako kot izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič pred dnevi v N1 STUDIO je tudi Mrak izpostavil odsotnost finančnega ministra, ki bi po njegovih besedah moral biti prisoten.
Dodal je, da je na vprašanje, ali so napovedane reforme dejansko izvedljive, težko odgovoriti tudi zato, ker pravzaprav ne vemo, kakšne sploh bodo. “Če se bodo reforme delale, pa bi pričakoval, da bo znan tudi jasen javnofinančen okvir teh reform. V tem trenutku se mi ne zdi, da bi ga vlada imela. Glede na to, kako stvari potekajo do zdaj – s temi “horuk akcijami” dvigovanja plač, in tako naprej – stvari ne izgledajo ravno prepričljive.”
Prostor za višje davke
Če želimo povečati proračunske prihodke, so alternativa zadolževanju višji davčni prilivi. V času, ko se gospodarstvo ohlaja, je edina pot do tega cilja višanje davčnih stopenj oziroma uvajanje novih davkov. Najkasneje v mesecu dni naj bi Boštjančič koaliciji predstavil izhodišča za davčno reformo. “Predlog davčnih sprememb je v pripravi, zato o podrobnostih v tem trenutku žal še ne morem govoriti,” nam je včeraj dejal minister.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je ta teden v N1 STUDIO opozoril, da je delež davčnih prihodkov v BDP v Sloveniji pet odstotnih točk pod povprečjem Evropske unije. Dodajmo, da zadnji razpoložljivi podatek na evropskem statističnem uradu kaže manjšo razliko: v Sloveniji so konec leta 2021 davčni prihodki predstavljali 38,5 odstotka BDP, v EU pa 41,8 odstotka BDP.
Vladajoči so že v koalicijski pogodbi jasno napovedali, da želijo vpeljati davek na premoženje. A stališča strank, kaj vse naj bi zajemal, so precej različna. Večina je vendarle prepričana, da bo to nepremičninski davek, čeprav si denimo Levica prizadeva za širšo obdavčitev premoženja.
Na Japonsko po denar
Glede na napovedi o nadaljnjem zadolževanju nekaj optimizma vliva nedavna slovenska izdaja trajnostnih obveznic v skupni višini 1,5 milijarde evrov, saj je bilo zanimanje investitorjev veliko. Skupno povpraševanje vlagateljev je znašalo skoraj 11 milijard evrov. Se pa cena zadolževanja dviguje.
Erste Group v svežem mnenju ugotavlja, da je naša država kljub negotovosti na področju monetarne politike (predvsem v luči dvigovanja obrestnih mer in zategovanja denarne politike Evropske centralne banke (ECB)) v dobri kondiciji. Kot ocenjujejo, je finančno ministrstvo nedavno brez težav reprogramiralo zapadle menice. Omenjajo še, da namerava Slovenija ugodne pogoje izkoristiti za naslednjo izdajo obveznic, ki bi se lahko glede na namigovanja finančnega ministrstva zgodila zunaj Evrope.
Finančni minister Klemen Boštjančič je nedavno, ob koncu misije Svetovnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji, za N1 dejal: “Pripravljamo se na to, da bi lahko razširili portfelj in se zadolžili tudi na japonskem trgu. To je eden od ukrepov, ki jih na ministrstvu sprejemamo zato, da ne bo likvidnost tista, ki bi nas omejevala pri sprejemanju potrebnih ukrepov.”
Pri tem poudarimo, da kljub relativno dobrim odzivom s finančnih trgov ekonomisti že dlje časa opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša hitra rast javnega dolga Slovenije. Ta je konec leta 2015 znašal 32 milijard evrov, v času epidemije in kasnejše energetske krize pa je zrastel na 41,7 milijarde evrov (podatek za konec tretjega četrtletja lanskega leta). Leta 2013 je bila Slovenija na robu bankrota, čeprav je javni dolg dosegal le 45 odstotkov BDP, torej bistveno pod maastrichtskim kriterijem (60 odstotkov BDP) in današnjim nivojem (74,5 odstotka BDP).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje