V Washingtonu bo prihodnji teden potekalo spomladansko srečanje IMF in Svetovne banke. Finančni ministri, guvernerji centralnih bank ter predstavniki finančnega sektorja in civilne družbe, med katerimi bo tudi slovenska delegacija, bodo razpravljali o aktualnem dogajanju v globalnem gospodarstvu. To se sooča z močnimi tveganji, ki znižujejo rast.
Najvišji predstavniki članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke se z vodstvom obeh ustanov in finančniki ter predstavniki civilne družbe sestanejo dvakrat letno, aprila in oktobra.
Letošnje aprilsko srečanje prihaja v času, ko nad usodo globalnega gospodarstva visijo nekatera zelo močna tveganja. Najbolj izpostavljene so geopolitične napetosti, ki so se krepile že nekaj časa, eskalirale pa z lanskim ruskim napadom na Ukrajino.
Ta je obenem še dodatno povečal inflacijske pritiske, ki so se začeli povečevati po koncu pandemije covida-19, tako da je inflacija v razvitem svetu lani pristala na ravneh, ki jih države niso bile vajene že desetletja, visoka pa bo ostala tudi letos.
Objava nove gospodarske napovedi: pričakovati umiritev globalne rasti BDP
Prvi pomembnejši dogodek spomladanskega srečanja bo torkova objava najnovejše svetovne gospodarske napovedi IMF. Sklad je januarja v vmesni napovedi izboljšal napoved za letošnjo svetovno gospodarsko rast, in sicer glede na oktobrsko napoved za 0,2 odstotne točke na 2,9 odstotka.
Pričakovati je, da bo spomladanska napoved ostala v podobnih okvirih, kar pomeni, da se bo globalna rast BDP – kljub temu da niso bila uresničena najbolj pesimistična pričakovanja po ruski agresiji v Ukrajini – letos v primerjavi s tisto v 2022 umirila. Lani je namreč po zadnjih ocenah sklada dosegla 3,4 odstotka.
Umiritev je predvsem posledica praktično prepolovitve rasti v razvitih državah, medtem ko naj bi predvsem azijske velesile predstavljale motor rasti, tudi Kitajska, ki se pobira po padcu rasti zaradi drakonskih koronskih omejitev.
Zaradi geopolitičnih napetosti in inflacije trdno okrevanje nedosegljivo
Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je ta teden v govoru pred spomladanskim srečanjem opozorila, da bo svetovna rast BDP v naslednjih petih letih verjetno ostala približno triodstotna, kar je najnižja srednjeročna napoved od devetdesetih let prejšnjega stoletja.
“Rast ostaja zgodovinsko šibka – zdaj in srednjeročno,” je bila jasna Georgieva, ki je pojasnila, da je “zaradi vse večjih geopolitičnih napetosti in visoke inflacije trdno okrevanje še vedno nedosegljivo”, to pa da je v škodo vsem, predvsem najbolj ranljivim ljudem in državam.
Še posebej je opozorila na usodo revnejših držav, ki naj bi zaradi visokih stroškov zadolževanja in zmanjšanja povpraševanja po njihovem izvozu doživele dvojni šok, to pa bi lahko povzročilo povečanje revščine in lakote.
O vsem tem bo torej tekla beseda na tokratnem srečanju, pa tudi o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini, podpori državam, ki so se zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino znašle v plačilnobilančnih težavah, mehanizmu za pomoč državam pri spopadanju z izzivi podnebnih sprememb, prizadevanjih za skupni okvir za dolžniško razbremenitev ranljivih držav pa tudi o reformah upravljanja IMF in razvojnega financiranja, ki trenutno po ocenah še zdaleč ne zadostuje razvojnim potrebam.
Svetovna banka kot nosilec razvojnega financiranja bo sicer večjo učinkovitost svojega delovanja iskala pod novim vodstvom. Davida Malpassa, ki predčasno odhaja s položaja, bo po predlogu ameriškega predsednika Joeja Bidna zamenjal nekdanji glavni izvršni direktor podjetja Mastercard Ajay Banga, ki potrebuje še uradno potrditev izvršnega odbora ustanove.
Slovenska delegacija v Washingtonu z več dvostranskimi pogovori
V Washingtonu bo tudi slovenska delegacija, ki jo bosta vodila guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in finančni minister Klemen Boštjančič. Guverner bo tako sodeloval na zasedanju Mednarodnega denarnega in finančnega odbora, minister pa na zasedanju Razvojnega odbora, skupnega strateškega organa IMF in Svetovne banke.
Obenem bodo člani delegacije po napovedih iz vladnih izhodišč za slovensko udeležbo na spomladanskem srečanju opravili več dvostranskih pogovorov s predstavniki obeh mednarodnih finančnih ustanov, na katerih bodo sogovornikom predstavili aktualno makroekonomsko situacijo v Sloveniji, položaj bančnega sistema, fiskalno ter druge ekonomske politike države, predvsem ukrepe za blažitev energetske krize, in se pogovarjali o prihodnjem sodelovanju med Slovenijo in ustanovama.
Člani delegacije se bodo udeležili tudi sestanka držav članic, ki sodelujejo v okviru srednje- in vzhodnoevropske konstituence v IMF ter sestanka držav, ki sodelujejo v okviru t. i. belgijske konstituence pri Svetovni banki. Srečali se bodo tudi s predstavniki bank, ki vlagajo v slovenski državni dolg.
IMF bo v sklopu novih gospodarskih napovedi torek objavil tudi najnovejše makroekonomske ocene za Slovenijo. Nazadnje ji je jeseni za letos ob vztrajanju visoke inflacije napovedal 1,8-odstotno gospodarsko rast in najverjetneje tokrat večjih prilagoditev ne bo. Prvič pa bodo znane napovedi za 2024.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje