Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) še čaka na podatke, na podlagi katerih bo lahko ocenil tveganja za zdravje ljudi zaradi oktobrskega uhajanja kromovih par v Uniorju. So pa v četrtek, ko so za dogodek izvedeli iz medijev, lokalne zdravstvene institucije in UKC Ljubljana prosili za poročilo o morebitnih primerih zdravstvenih težav, ki bi lahko bile posledica izpostavitve kromovemu trioksidu. "V UKC Ljubljana v zadnjem mesecu niso prejeli klica o izpostavitvi kromu," pravijo.
V četrtek zjutraj smo poročali o prvih kritikah ravnanja uprave z Darkom Hrastnikom na čelu, ki je kasneje tisti dan priznala, da so naredili napako pri obveščanju javnosti. Obvestili so edino institucijo, ki jo res morajo, to je inšpektorat za okolje, in nikogar drugega. Niti osnovne šole, ki je v neposredni bližini tovarne.
Poizvedbe pri zdravnikih
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki v primeru okoljskih onesnaženj obvešča javnost in opozarja na možne škodljive posledice, so za dogodek izvedeli iz medijev. Kot pravijo, so so se takoj obrnili na lokalne izvajalce zdravstvene dejavnosti in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana ter preverili, ali obstajajo kakšni primeri morebitnih zdravstvenih težav pri prebivalcih.
“Zanimalo nas je, ali so prebivalci lokalnega območja iskali zdravniško pomoč ob težavah, ki bi jih lahko povzročila akutna izpostavljenost kromovemu trioksidu, oziroma iskali pomoč v 24-urni toksikološki službi Centra za zastrupitve. Iz službe UKC Ljubljana so nam sporočili, da v zadnjem mesecu niso prejeli klica o zastrupitvi ali izpostavi kromu,” pravijo.
Kaj so jim povedali v lokalnih zdravstvenih institucijah, nam na NIJZ niso pojasnili. Direktor Zdravstvenega doma Slovenske konjice je sicer že v četrtek za N1 dejal, da je za dogodek v Uniorju izvedel iz medijev. Na vprašanje, ali so imeli kaj primerov težav, ki bi jih lahko povezovali z izpostavitvijo kromovemu trioksidu, pa je opozoril, da smo v sezoni prehladnih obolenj in da bi lahko občani omenjene simptome pripisali prehladu ali okužbi s koronavirusom.
Čakajo na podatke
V četrtek so nam na NIJZ dejali, da so okoljski inšpektorat, ki vodi inšpekcijski postopek zoper Unior, prosili za “morebitne dodatne relevantne informacije o onesnaženju, na podlagi katerih bi bila možna kakršnakoli ocena tveganja za zdravje ljudi”. A kot se je tisti dan izvedelo, inšpektorat v treh tednih po dogodku ni bil v Zrečah, edine meritve emisij v okolje pa je opravilo podjetje Unior oziroma njihov zunanji izvajalec Talum inštitut.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, je isti dan (torej v četrtek) pozvalo Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) ter Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso), naj čim prej v Zreče napotita predstavnike obeh institucij, ki naj preverijo dejansko stanje in dosedanje ukrepanja Uniorja ter tudi izvedeta meritve emisij.
Poleg tega je ministrstvo z namero terenskih obiskov seznanilo NIJZ, da bi “na podlagi poročila o inšpekcijskem ogledu in ugotovitev ARSO podal morebitne ukrepe občanom glede vpliva na zdravje ljudi in ocenil tveganje, ki so mu bili občani izpostavljeni ob omenjenem izrednem dogodku”.
Iz Uniorja so v prvem obvestilu o oktobrskem uhajanju kromovih par poročali le o škodi na avtomobilih, na katere so letele kapljice zmesi z – kot so navajali – manjšo koncentracijo kromovega trioksida. Ni pa jasno, ali je prišlo tudi do tveganja za zdravje 1.600 zaposlenih in lokalnih prebivalcev.
V katerih primerih in kako nevaren je kromov trioksid?
Na inštitutu sicer pojasnjujejo, da kromov trioksid (šestvalentni krom) lahko pri izpostavljenosti škodi zdravju. “Ob neposrednem vdihavanju lahko takoj po izpostavljenosti povzroči draženje sluznic dihal, ima škodljive učinke na ledvice, vranico in jetra. Do poškodb notranjih organov lahko pride pri neposrednem vdihavanju pri koncentraciji 2,5 mikrograma na kubični meter (µg/m3) zraka. Do poškodb nosne sluznice pa pride pri koncentracijah 20 µg/m3 zraka.”
Ob zaužitju lahko povzroči razjede v ustih, prebavne motnje, kot so bruhanje, bolečina v trebuhu, driska in povečanje števila levkocitov. Do hudih poškodb prebavil lahko pride pri zaužitju 5 g šestvalentnega kroma. Pri stiku s kožo in očmi lahko povzroči draženje in alergijsko vnetje kože. V primeru velike izpostavljenosti pa tudi opekline.
V primeru ponavljajoče se oziroma dolgotrajne izpostavljenosti, denimo pri poklicni izpostavljenosti (dovoljena koncentracija šestvalentnega kroma v poklicnih okoljih je 1 µg/m3 zraka), so možne genetske okvare, nastanek raka in poškodbe organov. “Pri tem pa poudarjamo, da je za razvoj raka potrebna dolgotrajna, to je večletna, oziroma večdesetletna izpostavljenost kromovemu trioksidu.”
Šestvalentni krom v okolju in v organizmu hitro razpade v trivalentni krom, ki je nujen za naš organizem. Priporočen vnos trivalentnega kroma je 100 do 200 µg na dan. V organizmu razpad šestvalentnega kroma v trivalentni krom pospeši uživanje vitamina C, še povedo na NIJZ.
Tveganja je za N1 v četrtek komentirala tudi strokovnjakinja za vplive onesnaženja na zdravje ljudi dr. Metoda Dodič Fikfak. “Če so bili zaradi snovi poškodovani avtomobili, ne morem verjeti, da ne bi bilo nobenih vplivov na zdravje ljudi,” je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!