Podjetja se trudijo, da bi zaposlene privabila nazaj v pisarne in poustvarila pisarniško kulturo, kot je bila pred epidemijo covida-19. Vendar imajo zaposleni druge želje, od delodajalcev hočejo nekaj bolj oprijemljivega.
Številni delodajalci se trudijo privabiti zaposlene nazaj v pisarne in znova vzpostaviti takšno delovno okolje, kot je bilo pred pandemijo.
Pred letom 2020 so imele “kul” pisarne prostore za počitek, založeno shrambo in vesele urice kar v pisarni, poroča BBC. Delodajalci so organizirali luksuzne dopuste in tako imenovane “team buildinge“, gre za dejavnosti, ki povezujejo sodelavce. V preteklosti so te ugodnosti privabile številne zaposlene, v nekaterih primerih so se celotna podjetja identificirala s svojo pisarniško kulturo.
Danes se zdi stanje popolnoma drugačno. Vendar si mnoga podjetja še vedno prizadevajo, da bi poustvarila pisarniško kulturo iz 2020. Podjetja tako na primer prilagajajo prostore, da bi se prilagodila novim željam zaposlenih in hibridnim delovnim navadam.
Vendar se veliko zaposlenih preprosto ne želi vrniti v pisarno. Namesto piva in ekipnih aktivnosti zaposleni zahtevajo prilagodljiv delavnik, pravično plačilo in osredotočenost na človečnost na delovnem mestu.
Sprememba prioritet med zaposlenimi je posledica pandemije, ugotavlja vodja kadrovske službe v podjetju CBRE Georgina Fraser. “Pandemija nam je dala samostojnost, ki je prej nismo imeli,” je povedala za BBC. “Dala nam je priložnost, da sami izberemo, kako bomo organizirali svoje delovne dneve.”
Ko so delavci izkusili to raven ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, se s slabšim ne bodo zadovoljili. “Po epidemiji smo bili priča ponovnemu pojavu ljudi, ki so zelo glasno povedali, kaj si želijo in potrebujejo, ne le od pisarniške kulture, temveč tudi od širšega sveta,” je dodala Fraser.
Eden glavnih dejavnikov je prepričanje številnih zaposlenih, da pisarniška kultura ni uporabna v svetu, ki temelji na hibridnosti. Delovno mesto zdaj ne služi kot kulturno središče. Zaposlenih v pisarnah pa številne ugodnosti ne zanimajo več. Še posebej to velja za mlade, piše BBC.
Vodja oddelka za delovna mesta pri CBRE Lewis Beck pravi: “Generacijo Z imenujemo generacija aktivistov.” Mladi zaposleni po njegovih besedah zahtevajo spolno nevtralne sanitarije, okolju prijazne prigrizke in pisarniške prostore, ki ponujajo več priložnosti za ustvarjanje skupnosti. Vidi tudi večja pričakovanja glede vsebin, ki niso povezane z delom.
Mladi, ki predstavljajo vse večji del delovne sile, pretekle pisarniške kulture še nikoli niso izkoristili. “Nikoli nisem poznala pisarniške kulture, ki ne bi temeljila na delu na daljavo,” pravi 24-letna strokovnjakinja za digitalni marketing Jamie Masterson. Prvič se je zaposlila leta 2021, ravno v času pandemije. “Slišala sem za zloglasne ‘zabavne’ dejavnosti v pisarni, kot so prostori za počitek, mize za ping-pong in podobne stvari. A mislim, da me niso nikoli zanimale.” Masterson bolj zanimajo oprijemljive ugodnosti, kot so plača, zdravstveno zavarovanje in prosti čas.
V času množičnih odpuščanj so delavci vse bolj zaskrbljeni za svojo finančno varnost in dobro počutje. Zaradi tega se lahko zaposlenim, kot je Masterson, zdi poudarek na pisarniški kulturi še posebej neprimeren.
Če podjetje pisarniške kulture ne more podpreti z oprijemljivimi koristmi, ki bi izboljšale življenje zaposlenih, mu bodo talenti spolzeli med prsti. “Mladi zelo dobro zagovarjajo svoje potrebe,” pravi 32-letni pomočnik operativnega direktorja Juan Franco. “Če se podjetja ne bodo prilagodila njihovim potrebam, ne morejo pričakovati, da bodo zaposleni ostali zadovoljni.” S tem se strinja tudi Masterson. “Seveda je pisarniška kultura super, vendar moramo na koncu dneva vsi preživeti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje