Neto plače zaposlenih je treba povišati, če želimo v Sloveniji zadržati visokokakovosten kader, ki tudi pomembno prispeva k povečanju dodane vrednosti, in ostati primerljivi predvsem s srednjeevropskimi državami, ki so takšno reformo že izpeljale, glede predloga novele zakona o dohodnini pravi predsednik GZS Tibor Šimonka.
“Predlog dohodninske reforme je pomembna strukturna reforma in predvideva, da se bodo neto plače v prihodnjih letih postopno zviševale. Državna blagajna bo sicer v tem obdobju prikrajšana za nekaj prihodkov, vendar bo na drugi strani skozi višjo potrošnjo prebivalstva in višjo rast BDP priliv višji,” poudarja predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka.
Analitika GZS je izračunala, da se bo v obdobju 2022–2025 gospodarska rast zaradi dohodninske reforme v povprečju povečevala za od 0,50 do 0,75 odstotne točke, je dodal predsednik zbornice.
Predlog novele zakona o dohodnini med drugim predvideva, da se bi splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala s sedanjih 3.500 evrov na 7.500 evrov, predvideno je tudi znižanje stopnje davka v najvišjem, petem davčnem razredu s 50 na 45 odstotkov.
Predlagano je tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov, skrajšanje časa, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena, ter davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem.
Državni zbor je decembra opravil drugo branje predloga novele, a so v največji koalicijski stranki SDS tik pred glasovanjem predlagali prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej. Poslanci Levice so nato vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o noveli, a so, potem ko sta podporo predlogu za referendum napovedali stranki SDS in NSi – izpeljali bi ga hkrati z državnozborskimi volitvami aprila – nato prejšnji teden napovedali, da bodo zahtevo umaknili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje