Na prvem srečanju so se sestali člani delovne skupine za pripravo ukrepov za premagovanje trenutne energetske in prehranske draginje. Na prehrambni strani bodo prvi ukrepi zato usmerjeni na področje blaženja draginje, s katerimi se soočajo kmetje, na energetski strani pa na področje pogonskih goriv.
Danes se je na prvem srečanju pri predsedniku vlade sestala delovna skupina za blaženje energetske in prehranske draginje in začela s pripravo prvih predlogov ukrepov.
Delovno skupino vodi predsednik vlade Robert Golob, v njej pa so še ministri za gospodarstvo Matjaž Han, infrastrukturo Bojan Kumer, kmetijstvo Irena Šinko, delo Luka Mesec in finance Klemen Boštjančič.
Kot so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom), se bo na predlog predsednika vlade oblikoval tudi Strateški svet pri predsedniku vlade za prehransko in energetsko blaginjo, v katerem bodo med drugim sodelovali tudi predstavniki interesnih združenj in strokovnjaki s področij, ki jih pokriva delovanje strateškega sveta.
Premier je ob tem po navedbah Ukoma poudaril, da moramo “v kratkem času sprejeti ukrepe, ki bodo ciljno naravnani”. Na prehrambni strani bodo prvi ukrepi zato usmerjeni na področje blaženja draginje, s katerimi se soočajo kmetje, na energetski strani pa na področje pogonskih goriv.
Dokončen dokument z ukrepi za premagovanje draginje naj bi bil pripravljen do konca meseca.
Že pred prvim srečanjem delovne skupine so Golob in nekateri ministri napovedali, da se bo vlada odziva na visoke cene energentov in hrane lotila v dveh korakih. Z deležniki, na primer trgovci z živili in energenti, naj bi se najprej skušali dogovoriti o delitvi bremen zmanjšanja cenovnega bremena za gospodinjstva in podjetja. Če to ne bo uspešno, naj bi v drugem koraku sledila cenovna regulacija. Golob v preteklih tednih ni izključeval niti posega v dajatve, a naj to ne bi bila prva poteza. Na gospodarskem ministrstvu so dodatno pojasnili, da je vladna strategija doseči dogovor o obvladovanju draginje skupaj z vsemi ključnimi deležniki v sektorjih prehrane, energentov in surovin. Cilj je tako doseči dogovor o porazdelitvi bremen vertikalno po celotni verigi deležnikov – proizvajalci/pridelovalci, distributerji in trgovci, je poročala STA.
“Prav veliko manevrskega prostora vlada nima”
Eden od prvih večjih izzivov nove vlade, ki je prisegla prejšnji teden, bo zagotovo krotenje posledic inflacije, ki bo očitno izrazitejša, kot je sprva kazalo. Cene hrane in energentov se ne bodo umirile, jesen bo negotova. Vlada se bo v prvih dveh letih težko izkazala kot najboljša, je v N1 STUDIO ocenil Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete. Prav veliko manevrskega prostora za zmanjševanje trošarin in obvladovanje podražitev energentov vlada nima, meni profesor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje