Evropski poslanci rešujejo pokojninski sklad, ki je pred bankrotom in v katerega so se lahko do leta 2009 prostovoljno včlanjevali tudi sami. Za vsak evro, ki do ga vplačali, jim je evropski proračun dodal dva. Nekdanji slovenski evropski poslanec Miha Brejc, kot je povedal za N1, je v sklad vplačeval okoli 1.000 evrov mesečno. Kdor si je v sklad vplačeval sedem let, ima poleg starostne pokojnine iz proračuna evropskega parlamenta pravico še do dosmrtne dodatne pokojnine iz tega zasebnega sklada. Tistim najbolj "srečnim" lahko to prinese tudi tja do 14.000 evrov mesečno, kar pa je precej več, kot znaša trenutna plača evropskega poslanca. V tem luksemburškem skladu, ki ga utegnejo pred propadom rešiti davkoplačevalci, je tudi pet imen iz Slovenije.
Na mizi evropskih poslancev se je znašel problem, ki utegne zahtevati potrpežljivo razumevanje javnosti, a trenutek za to ne bi mogel slabši.
V času, ko evropski parlament pretresa korupcijski škandal Katargate, se morajo evropski poslanci namreč ukvarjati s svojimi pokojninami in z vprašanjem, ali bodo dodatnih dobrih 300 milijonov evrov za njihove dodatne in velikodušne pokojnine zagotovili evropski davkoplačevalci.
Evropski politiki so imeli namreč možnost dodatnega in prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki je do njih več kot prijazno. Vplačevali so lahko v zasebni sklad s sedežem v Luksemburgu, in to po načelu, da za vsak njihov vplačan evrov evropski proračun zagotovi dva. Ali drugače, kot piše Ivestigative Europe, dve tretjini denarja, ki ga evropski poslanec vloži v ta sklad, pride iz davkoplačevalskega denarja.
Ta luksemburški sklad je zdaj pred finančnim zlomom in kot piše Investigative Europe, bi lahko brez denarja ostal že leta 2025. Na mizi v evropskem parlamentu pa je tudi opcija, da ga z dobrimi 300 milijoni dokapitalizirajo davkoplačevalci.
Ta prostovoljni pokojninski sklad so ustanovili leta 1990 zato, ker so bili evropski poslanci prej odvisni izključno od ureditve države, iz katere so prihajali. Te so se razlikovale, zato je med evropskimi poslanci za enako delo v evropskem parlamentu pri upokojitvi prihajalo do razlik. Ko so v Bruslju leta 2009 poenotili višino pokojnine za evropske poslance ne glede na to, iz katere države prihajajo, je luksemburški sklad tudi nehal sprejemati nove člane.
Sklad namreč deluje tako, da za vsak evro, ki ga vplačajo evropski politiki, evropski parlament doda dva evra iz proračuna. Ali drugače: dve tretjini denarja, ki ga evropski poslanec vloži, prispeva proračun. Za dosmrtno izplačilo iz sklada morajo evroposlanci plačevati le sedem let, pridobljene pravice pa so bile tako obsežne, da so se poslancu, ki je bil izvoljen za en mandat, povrnile že v štirih letih pokoja.
Konkretno: Nigel Farage, britanski evroposlanec in eden od glavnih protagonistov brexita, ki je v svojem zadnjem govoru v evropskem parlamentu dejal, da ne sovraži Evrope, sovraži pa EU, je v sklad vplačeval.
Ko bo dopolnil 65 let, bo na mesec prejemal parlamentarno pokojnino in to dodatno pokojnino iz luksemburškega sklada. Prva bo znašala 6.900 evrov mesečno, druga pa na podlagi njegovih vplačil in proračunskih doplačil v sklad okoli 6.800 evrov na mesec. Skupaj torej za Faragea 13.700 evrov pokojnine mesečno do smrti, navaja Investigate Europe.
Prav ta poslovni model vplačil in izplačil je luksemburški pokojninski sklad zdaj pripeljal na rob bankrota. Večina nekdanjih poslancev, ki je vanj vplačevala, je namreč iz njega nato črpala dlje kot štiri leta, deficit pa je tako vztrajno rastel.
Povprečno izplačilo iz sklada se je lani gibalo okoli 2.206 evrov mesečno dodatne pokojnine. Ampak izplačila so lahko tudi precej višja. Če je nekdo v sklad vplačeval 19 let (od njegovega nastanka leta 1990 do njegovega zaprtja vrat za nove člane leta 2009) in če dobi še maksimalno pokojnino evropskega poslanca, ki je 6.900 evrov mesečno (70 odstotkov plače evropskega poslanca), mu lahko mesečno pokojnina nanese vse tja do 14.000 evrov, kar pa je bistveno več, kot znaša plača evropskega poslanca (ta je trenutno 9.808 evrov bruto).
Kot piše Investigative Europe, po podatkih sklada vanj vplačuje 660 ljudi, a po dokumentih evropskega parlamenta jih je precej več, čez 900. Evropski parlament njihovih imen ne želi razkriti, sklicuje se na varstvo osebnih podatkov.
Je pa na tem uradnem seznamu tudi nekaj zelo znanih imen in tudi nekaj znanih imen iz Slovenije. V skladu med drugim najdemo še eno nasprotnico EU – francosko skrajno desničarko Marine Le Pen, pa visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, komisarja za kmetijstvo Janusz Wojciechowski in komisarko za kohezijo Elisa Ferreira …
Kaj pa slovenski evroposlanci?
Na uradnem seznamu 660 ljudi, ki jih je sklad objavil, najdemo tudi pet evropskih poslancev iz Slovenije. Mojco Drčar Murko, Jelka Kacina, Lojzeta Peterleta, Miho Brejca ter nekdanjo in tudi sedanjo evropsko poslanko Ljudmilo Novak, ki se glede na finančno stanje sklada zaveda možnosti, da te dodatne pokojnine morda ne bo dobila.
So pa trije od te peterice že upokojeni. Zato poleg pokojnine, ki so si jo prislužili v domovini in pokojnine iz evropskega proračuna, ki znese 3,5 odstotka plače evroposlancev za vsak polno leto mandata, ne pa več kot 70 odstotkov plače evropskega poslanca, dobivajo še dodatno pokojnino iz luksemburškega sklada. Koliko dobivajo od tam, je odvisno od tega, koliko in kako dolgo so vanj vplačevali.
Miha Brejc je, kot je povedal za N1, v luksemburški sklad vplačeval okoli 1.000 evrov mesečno. Ker sklad svoje člane obvešča o poslovanju, vedo, da je v težavah.
“Sklad je bil nekaj časa zelo uspešen, saj ga upravljajo profesionalci, ki denar nalagajo, kot je treba. Vse krize, od finančne do pandemije, pa so vplivale na to, da sklad ni imel več takega donosa, kot je bilo predvideno. Trenutno ne vemo, kaj bo, jaz lahko samo opazujem. Usoda sklada je v rokah evropskega parlamenta in komisije,” je za N1 povedal Brejc.
“Bilo bi skrajno nenavadno, če bi se to zdaj zamrznilo, razprave tečejo,” pa za N1 pripoveduje Lojze Peterle, prav tako že upokojeni nekdanji evropski poslanec in član luksemburškega pokojninskega sklada. “Sem le eden od mnogih, ki se je v to vključil, med tistimi, ki smo bili v evropskem parlamentu med letoma 2004 in 2009, smo se nekateri odločili za ta sistem.”
“Vsaj pet let se ukvarjajo s tem, kako bi ta sklad integrirali v sklad evropskih poslancev. Že nekajkrat so se pogovarjali in z nobenih predsednikom evropskega parlamenta niso prišli daleč,” pa pravi Jelko Kacin, ki je obenem prepričan, da je “zgodba tokrat napihnjena zaradi prihajajočih volitev. Običajno je tako: vik in krik zaženejo pravočasno oziroma pet let prej, ker bi radi v aktualnem sklicu parlamenta še to spravili pod streho. Zdaj pa imajo za to le še malo časa,” dodaja. Naslednje evropske volitve bodo namreč prihodnjo pomlad.
Ponzijeva shema?
Kako zdaj rešiti sklad, ki je pred skoraj gotovim bankrotom, je torej vprašanje, s katerim so se že prejšnji mesec aktivno ukvarjali v evropskem parlamentu. Ena možnost je torej več kot 300 milijonska dokapitalizacija z denarjem davkoplačevalcev. Druga možnost je razdelitev obstoječega premoženja med upokojence v enem, zadnjem plačilu. Na mizi pa je še tretja možnost, ki jo bo pristojno delovno telo evropskega parlamenta dodatno proučilo; ta predvideva zmanjšana izplačila, ki bi prav tako zahtevala nekaj javnega denarja.
A da evropski parlament ne bi ukrenil ničesar, se ne bo zgodilo, poroča bruseljski Politico. Kljub temu, da nekateri evroposlanci opozarjajo, da je sklad zasnovan kot Ponzijeva shema in s tem vsaj na meji kaznivega dejanja. V pristojnem 20-članskem odboru evropskega parlamenta, ki odloča, kako rešiti sklad, pa so po informacijah Investigtive Europe trije člani luksemburškega sklada.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje