Na sojenju Mateju Raščanu in Matjažu Kovačiču, nekdanjima prvima človekoma Nove KBM, so razčiščevali načrte glede prevzema Večera.
Na današnjem nadaljevanju sojenja nekdanjima prvima človekoma Nove KBM Matjažu Kovačiču in Dela Revij Mateju Raščanu zaradi očitkov o sporni terminski prodaji delnic elektro podjetij, povezanih z načrti Raščana, da pride do lastništva Večera, so med drugim zaslišali lastnika podjetja 3Lan Denisa Čeha, ki je sodeloval pri neuspelem poskusu prevzema.
Murskosoboško podjetje se je v obravnavanem letu 2010 ukvarjalo z vzdrževanjem računalniških sistemov, v načrtovanem prevzemu mariborske časopisne hiše, ki jo je takrat prodajalo Delo, pa naj bi poleg zaslužka ob poznejši prodaji videl tudi možnost širitve svojih dejavnosti na Štajersko, saj bi bila informacijska infrastruktura Večera za njih dobra odskočna deska.
Kot je Čeh povedal sodnemu senatu pod vodstvom sodnice Karmen Krajnc, se je glede izvedbe projekta v sodelovanju z Delo Revijami pogovarjal izključno z Raščanom, za katerega glede na njegov takratni ugled v javnosti, slikanjem s politiki in podobno, ni imel nobenega razloga, da mu ne bi zaupal. Ta naj bi tudi poskrbel za to, da je za okoli devet milijonov evrov vreden posel večji del desetodstotne are zagotovila družba Piket, medtem ko je 3Lan, ki sam ne bi mogel financirati naložbe, k temu dodal okoli 50.000 evrov.
Dogovor z Delom Revije je po njegovem bil skupno upravljanje podjetja, Delo Revije pa naj bi vsebinsko in finančno prevzele Večer in v povezovanju iskale sinergije, saj so bile takrat že pomemben igralec na medijskem trgu. Tudi glede plačila are naj bi se Piketom pogovarjal zgolj Raščan, medtem ko je Čeh direktorja omenjene družbe videl le enkrat, zato ne ve, kje je denar za aro dobil Piket.
Do nakupa Večera pozneje ni prišlo, saj je postopek ustavilo ministrstvo za kulturo, takrat pod vodstvom Majde Širca, ki naj bi po Čehovih besedah ocenilo, da je 3Lan premajhna družba za prevzem časopisne hiše, Delo pa je zadržalo dobrih 900.000 evrov are. Ob tem je Čeh na današnjem naroku navedel, da ga je zelo začudilo, ko je pozneje izvedel, da je šel Večer za vsega milijon evrov v last njegovega prekmurskega rojaka Uroša Hakla. Ocenil je še, da je glede njihovih neuspelih namer šlo bolj za politično kot poslovno odločitev državnih regulatorjev.
Na povpraševanje specializirane državne tožilke Mojce Petan Žura se je obregnil Kovačičev zagovornik Črt Šatej, češ da vse to nima nikakršne zveze z očitki iz obtožnice, a je sodnica menila drugače. Je pa na njegovo vprašanje Čeh povedal, da mu ni nič znanega v zvezi s terminskimi posli z delnicami elektro podjetij, razen kar je pozneje prebral v medijih.
Čeh je še dejal, da pri vsem skupaj ni imel občutka, da bi ga Raščan želel kakorkoli prevarati, prav tako je zatrdil, da ga v prevzem ni silil. Raščan je ob tem še enkrat spomnil na pozneje devetkrat nižjo ceno, po kateri je Večer prevzel dejanski kupec, in zatrdil, da so sami ob morebitnem uspešnem prevzemu računali na vsaj štiri milijone evrov sinergijskih učinkov na letni ravni.
O tem, da je bila sprva v igri za sodelovanje pri prevzemu tudi ljubljanska družba Intera v lasti Franca Bohneca, je na sodišču pripovedoval predstavnik te družbe Andraž Prelesnik, a dodal, da je šlo le za pogovore na načelni ravni, od katerih so pozneje zaradi negativnega poročanja medijev v zvezi s prevzemnimi načrti Dela Revij odstopili.
Nekdanji glavni tajnik Nove KBM Miha Šlamberger pa je pojasnil postopke glede odobritve poslov, kakršni so bili tudi omenjeni terminski. Kot je dejal, je o vseh poslih odločala uprava, na njihovo zahtevo pa so predlog pripravile strokovne službe, v tem primeru sektor za bančne investicije. Zakaj na osmih predlogih, ki so del obtožnice ni bilo nikoli podpisa vodje sektorja, Šlamberger ni vedel povedati.
Specializirano državno tožilstvo Kovačiču očita zlorabo položaja, ker naj bi z dvema posloma leta 2010 pridobil nekaj več kot milijon evrov premoženjske koristi družbi Kandela Mateja Raščana, ki mu obtožnica očita pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju.
Kovačič naj bi kot predsednik uprave takrat še druge največje državne banke najprej sklenil posel, s katerim je Nova KBM od Kandele kupila delnice Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje za skupno 1,7 milijona evrov, pri čemer naj bi se zavedal, da je dejanska vrednost delnic nižja in da te sploh ne kotirajo na borzi. Za oba posla je banka še isti dan sklenila terminski pogodbi z družbama M&M Consulting in Vinag, ki naj za izpolnitev zavez sploh ne bi imeli dovolj denarja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje