Cene osnovnih življenjskih potrebščin so se v aprilu glede na marec močno povišale. "Aprilska rast cen je bila resnično obsežna in nas je presenetila," pravi glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije in dodaja: "Tako visok mesečni dvig cen so slovenski potrošniki nazadnje doživeli septembra leta 1992, pred 30 leti." Po podatkih Statističnega urada se je od leta 2000 hrana na mesečni ravni tako zelo podražila le še v januarju 2002, in sicer za 3,5 odstotka, in septembra 2007, ko so cene hrane v primerjavi z mesecem prej poskočile za 3,1 odstotka. Medtem so v tujini nekateri veliki trgovci sami zamrznili cene tistega blaga, po katerem kupci najbolj povprašujejo, kajti to je po njihovo način, kako jih bodo tudi zadržali.
Nenehno naraščanje cen osnovnih življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih je slovenskega kupca močno udarilo po denarnici, saj se je precej zvišala cena hrane. Prav višje cene osnovnih življenjskih potrebščin so k mesečni inflaciji prispevale največ, kar 0,5 odstotne točke.
“Tako visok mesečni dvig cen so slovenski potrošniki nazadnje doživeli septembra leta 1992, pred 30 leti. Aprilska rast cen je bila resnično obsežna in nas je presenetila,” je za N1 povedal glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenija Bojan Ivanc.
Najbolj so se podražili olje in maščobe (za kar sedem odstotkov), meso za 6,3 odstotka, zelenjava za 5,2 odstotka ter kruh in izdelki iz žit za 2,9 odstotka. Ivanc pravi, da se bodo zvišale tudi cene predelane hrane, ampak z zamikom in bodo tudi nekoliko nižje kot dvig osnovnih proizvodov. Dodaja: “Prav tako je razlog za kasnejše podražitve v poslovnih razmerjih med trgovci in proizvajalci. Cikel podražitev je v prvi meri odvisen od cen na mednarodnih trgih, ki jih vsaj v zadnjih mesecih odločilno sooblikujejo razmere v Ukrajini. Zmanjšan izvoz kmetijskih pridelkov iz Ukrajine dviguje cene, pri številnih izdelkih so stroški transporta pomembni, kar pomeni, da je od drugod dobavljeno olje in žito dražje.”
Po podatkih Statističnega urada se je od leta 2000 hrana na mesečni ravni tako zelo podražila le še v januarju 2002, in sicer za 3,5 odstotka, in septembra 2007, ko so cene hrane v primerjavi z mesecem prej poskočile za 3,1 odstotka.
Goriva, hrana, najemnine, tobak…
Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 odstotka), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko (za 0,3 odstotne točke), so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 odstotka), 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (ki so se podražila za kar 20,4 odstotka). Po 0,1 odstotne točke vsak pa so k inflaciji prispevale še višje cene cigaret (za 2,5 odstotka), najemnin (za 6,2 odstotka), zbiranja odpadkov (za devet odstotkov), plina (za 5,8 odstotka), najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 16,6 odstotka), stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za odstotek, gostinskih storitev (za odstotek) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,8 odstotka). Vir: SURS
Ključno pri vseh podražitvah pa je, kako vplivajo na življenja potrošnikov. Vlada za zdaj ni posegla po regulaciji maloprodajnih cen osnovnih življenjskih potrebščin, ta predlog je sicer že nekaj časa pripravljen. “Regulacija cen živil je danes redkost, države v tujini se poslužujejo začasne (nekajmesečne) nižje stopnje DDV na nekaj osnovnih živil, da s tem naslovijo eksistenčne izzive dohodkovno prikrajšanih gospodinjstev. Ker je delež izdatkov za hrano pri dohodkovno šibkejših gospodinjstvih večji v košarici vseh izdatkov, je to običajno dobro ciljni ukrep,” ob tem pravi Ivanc. Dodaja, da sta ključna negativna vidika regulacije cen kopičenje dobrin ter skoki in padci prodaje.
Na tujem cene zamrznili nekateri trgovci sami
Po poročanju tiskovne agencije Reuters so se nekateri večji trgovci na tujem odločili, da bodo cene tistih izdelkov, po katerih potrošniki najbolj povprašujejo, zamrznili sami, zato da bi kupce obdržali. Vodja trgovin Leclerc, največjega francoskega trgovca, je dejal, da bodo identificirali 120 izdelkov, ki jih potrošniki največ kupujejo, in jim bodo zamrznili ceno od 4. maja do julija. Med temi izdelki so toaletni papir, milo, riž, testenine, kava in kečap.
Statistični urad, ki bo jutri v svoji podatkovni bazi objavil nov podrobnejši indeks cen življenjskih potrebščin za mesec april, vsak mesec slovenske potrošnike sprašuje tudi o njihovih pričakovanjih glede gibanja cen. “V marcu 2022 je 68 odstotkov slovenskih potrošnikov pričakovalo, da bodo cene naraščale po višji stopnji kot v preteklih 12 mesecih, še dodatnih 24 odstotkov pa jih je pričakovalo rast cen po podobni stopnji kot v preteklih 12 mesecih. To so najvišji deleži, odkar izvajamo to raziskovanje, to je od marca 1996,” je za N1 povedal Martin Bajželj iz Statističnega urada.
Cene v aprilu 2022 višje: letno za 6,9 %, mesečno za 2,6 %. https://t.co/kvbyXJAwEq
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) April 29, 2022
Eurostat je v petek sporočil, da se je inflacija v evrskem območju za hrano, alkohol in tobak aprila glede na lani povečala za 6,4 odstotka v primerjavi s 5-odstotno rastjo marca. V Sloveniji pa so se, po podatkih Sursa, hrana, pijača in tobak med januarjem in aprilom letos podražili že za 6 odstotkov, v primerjavi z lanskim aprilom pa za 8,1 odstotka.
A kljub rasti cen na Gospodarski zbornici Slovenije beležijo, da se trgovci na prodajnih mestih še vedno soočajo z dobrim povpraševanjem. “Razpoloženje potrošnikov se je aprila nekoliko in presenetljivo izboljšalo, kar dokazuje, da visoke cene še niso bistveno pokvarile nakupnih namer kupcev,” še dodaja Bojan Ivanc. Po podatkih GZS tudi pri dobavah izdelkov in osnovnih proizvodov za zdaj ni težav, izjema so le zamude pri dobavi zabavne elektronike in novih motornih vozil. Opaznejših pocenitev v aprilu na Statističnem uradu niso zaznali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje