Tiha polmilijardna dokapitalizacija HSE in dvom, ali bo v dveh letih vrnil denar

Gospodarstvo 07. Dec 202210:394 komentarji
hse
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Slovenski državni holding je v treh tednih izpeljal 300-milijonsko dokapitalizacijo Holdinga Slovenske elektrarne, še 192 milijonov bo nakazal do konca prihodnjega tedna. V HSE pravijo, da kljub državnemu poroštvu banke niso želele več financirati kratkoročnih likvidnostnih potreb zadolžene energetske skupine. Prav velika zadolženost in dogajanje v premogovniku pa vzbujata pomisleke, ali bo HSE res zmožen v dveh letih vrniti vložek, kot mu nalaga SDH.

Država je v začetku tedna Holding Slovenske elektrarne (HSE) dokapitalizirala s 300 milijoni evrov, še 192 milijonov evrov sledi predvidoma do sredine decembra, namen pa je “premostitev likvidnostnega primanjkljaja” prvega energetskega stebra.

Ta letno praviloma proizvede 60 odstotkov slovenske elektrike, a letos bo proizvodnja v Termoelektrarni Šoštanj zaradi pomanjkanja premoga manjša za petino, proizvodnja hidroelektrarn pa zaradi slabe hidrologije za tretjino. Ker je imel HSE prodano večjo količino elektrike, kot je je proizvedel, je moral razliko dokupovati na trgu, kjer pa so bile predvsem poleti cene zelo visoke.

Dokapitalizacija pa se je zgodila, potem ko so banke skupini odrekle financiranje. Čeprav je država HSE odobrila do 800 milijonov evrov državnih poroštev, je skupina zaradi velike zadolženosti pri komercialnih bankah dobila le za 185 milijonov evrov posojil.

Hitro in potiho

Odločitev o dokapitalizaciji je bila sprejeta hitro in daleč od oči javnosti. Iz sporočila SDH izhaja, da je ta v prvi polovici novembra, po prvih informacijah o potencialnih likvidnostnih primanjkljajih HSE, začel pripravljati podlage – dopolnitev letnega načrta upravljanja. Za to po zakonu o SDH potrebuje soglasje nadzornikov in vlade. A ne v javno objavljenih poročilih s sej nadzornega sveta SDH ne v sporočilu po seji vlade 17. novembra, na kateri je bil dopolnjen načrt potrjen, tega ne omenjajo.

Sprva je bila predvidena 300-milijonska dokapitalizacija, konec novembra pa je SDH vladi poslal novo dopolnitev letnega načrta, ki znesek zvišuje na 492 milijonov evrov in jo mora vlada še potrditi. Uprava SDH, ki jo vodi Žiga Debeljak, je sklep o dvofazni dokapitalizaciji sprejela v petek, sporočilo za javnost pa poslala v ponedeljek, ko je država družbi tudi nakazala 300 milijonov evrov.

Upravljalec državnega premoženja je obenem v HSE imenoval pooblaščenca Boštjana Raderja (ta je sicer zaposlen na SDH), ki bo zadolžen za nadzor nad porabo denarja in upravljanjem likvidnosti. Upravi HSE, ki jo od nedavnega vodi Tomaž Štokelj, pa je naložil, da naredi vse za “zagotovitev kontinuiranega obratovanja šestega bloka TEŠ” ter da do konca leta 2024 vrne pomoč. Odgovore vodstva HSE, kako bodo to dosegli, čakamo.

teš 6
Bor Slana/BOBO

Opozicija zahteva pojasnila

Predsednik komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec zaradi dokapitalizacije po poročanju Financ za jutri sklicuje izredno sejo komisije, na kateri naj bi predstavnikom SDH, ministrstva za finance in HSE zastavil vprašanje, zakaj SDH likvidnostni primanjkljaj rešuje z dokapitalizacijo in ne s premostitvenimi posojili (kot je nedavno Petrol reševal Geoplin).

Vrtovčeva komisija bo iskala tudi pojasnila, kako bo skupina HSE vrnila znesek vplačil ustanovitelju glede na finančno poslovanje skupine HSE in stanje v Premogovniku Velenje, piše v sklicu, ki ga povzemajo Finance.

Finančno poslovanje skupine HSE kaže na veliko zadolženost: skupina je imela konec lanskega leta 545 milijonov evrov neto finančnega dolga. To je štirikratnik ‘realnega’ EBITDA, kot bi ga skupina ustvarila lani, če ne bi prejela odškodnine za Teš. Letos se je zaradi slabega poslovanja in energetske krize morala še dodatno zadolževati. Kot napisano, je pri bankah najela za 185 milijonov evrov posojil, zdaj pa je banke zaradi velike zadolženosti skupine kljub državnemu poroštvu ne želijo več financirati.   

Premogovnik Velenje
Miran Bekovnik/RLV/Bobo

(Pre)majhen izkop

Druga težava skupine HSE pa je zmanjševanje izkopa premoga, ki se ni začelo z letošnjima stebrnima udaroma. Premogovnik Velenje je v zadnjih dveh letih zmanjšal načrt letnega izkopa s 3,3 na 2,8 milijona tone in tudi sam izkop (s prek treh ton do leta 2020 na okoli 2,6 milijona ton lani in letos). V HSE pravijo, da so jim strateške usmeritve (predvsem lani sprejeta nacionalna strategija izstopa iz premoga do leta 2033) narekovale postopno zmanjševanje proizvodnje. Premogovniški sindikat pa je oktobra v izjavi za javnost zapisal, da se je izkop zmanjšal tudi zaradi večletnega zanemarjanja ustreznega načrtovanja, vlaganja in kadrovanja.

Letno poročilo sestrske Termoelektrarne Šoštanj (Teš) za lani kot enega od razlogov za 13-odstotno zmanjšanje proizvodnje elektrike glede na leto 2020 omenja “nezadostne dobave premoga”. Tako se poraja vprašanje, zakaj niso vodilni že takrat začeli iskati alternativ. Spomnimo, da je javnost za pomanjkanje premoga izvedela septembra, ob obisku premierja Roberta Goloba v premogovniku. Golob je takrat povedal, da je vlada naročila HSE, naj začne postopke za uvoz premoga.

V HSE, kjer so septembra zaprosili za okoljevarstveno dovoljenje za uvoz premoga in ga v treh dneh tudi dobili, zanikajo, da bi premoga primanjkovalo že prej, in pravijo, da so k postopkom za uvoz testnih količin pristopili takoj, “ko je postalo jasno, da Premogovnik Velenje ne bo mogel zagotoviti zadostnih količin premoga za obratovanje Termoelektrarne Šoštanj”.

Kljub uvozu zmanjšana proizvodnja

V Premogovniku so nedavno podpisali dve pogodbi za dobavo indonezijskega premoga. V TEŠ nadaljujejo testiranje drugih vzorcev premoga z Balkana in vzhodne Evrope.

Ostaja pa dvom, ali bo uvoz, ki že tako podraži proizvodnjo elektrike, res rešil problem: zaradi višje kalorične vrednosti namreč lahko delež indonezijskega premoga znaša največ 10 odstotkov (ostalih 90 odstotkov še vedno pokrije lignit). Bosanski premog naj bi bil po kriteriju kalorične vrednosti bolj ustrezen, ni pa nujno, da bo ustrezal tudi po drugih (tehničnih in okoljskih) standardih. Sogovorniki omenjajo še logistične omejitve za prevoz premoga po železnici. 

To zimo naj bi Teš v vsakem primeru proizvedel precej manj, kot je zmožen. Kot je oktobra dejal šef Elesa Aleksander Mervar, napovedi HSE kažejo, da bo proizvodnja v petem in šestem bloku od decembra do konca februarja samo 39 odstotkov nazivne moči (678 gigavatnih ur), pri čemer je kalkulacija narejena ob predpostavki uvoza nekaj manj kot 100 tisoč ton premoga. Odgovor HSE, ali ta ocena še drži, čakamo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar