Vlada je sprejela strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji, s katero želijo omogočiti, da bo tudi slovenski kapitalski trg prispeval k trajnostni gospodarski rasti, zelenemu prehodu in digitalizaciji. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča namerava država izdati tudi obveznice za državljane. Vlada se je seznanila z Umarjevo spomladansko gospodarsko napovedjo. Ta je, tako minister, spodbudna, a tveganja in negotovosti ostajajo, zato so v vladi previdno optimistični.
Vlada je sprejela strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji. Njena izvedba nas bo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča uvrstila med države, kjer organizirane trge vlagatelji prepoznajo kot ene od naložbenih priložnostih. Kot je povedal, namerava država izdati tudi obveznice za državljane.
“Izvedba strategije bo pripomogla k večji prepoznavnosti slovenskega trga kapitala, kar lahko koristi tako gospodarstvu, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ki se trenutno soočajo s težavami dostopa do financiranja, kot tudi prebivalstvu,” je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Boštjančič.
Po ministrovih besedah želijo omogočiti, da bo tudi slovenski kapitalski trg prispeval k trajnostni gospodarski rasti, zelenemu prehodu in digitalizaciji.
“Ukrepi iz strategije lahko spodbudijo razvoj obstoječih in zagon novih tehnoloških ter inovativnih malih in srednje velikih podjetij z visokim potencialom za hitro in vzdržno rast, na katerih bi lahko v prihodnosti temeljilo slovensko gospodarstvo,” je dodal minister.
Z večjim poudarkom na finančnem izobraževanju pa lahko možnost vlaganja na kapitalskem trgu po njegovem prepričanju približajo tudi prebivalstvu. “Ob spodbujanju izdaj manj tveganih finančnih instrumentov tudi za ta segment vlagateljev, lahko za prebivalstvo omogočimo privlačno naložbeno okolje, za stroškovno učinkovito plemenitenje prihrankov,” je dodal.
Boštjančič je na novinarsko vprašanje glede izdaje državnih obveznic za državljane, kot jih je pred kratkim izdala Hrvaška, odgovoril, da imajo na ministrstvu “praktično vse pripravljeno” za izdajo tudi tovrstnih obveznic. “Na Hrvaškem je bila izdaja za dve leti, mi zasledujemo cilj izdaje nekoliko bolj dolgoročnih obveznic. To je vsekakor eden od ukrepov, ki jih bomo v prihodnosti izvedli, morda še v letošnjem letu,” je napovedal. Odločitve, ali bodo izdane letos ali prihodnje leto, na ministrstvu po njegovih besedah še niso sprejeli.
Strategija sicer temelji na treh glavnih stebrih in povezanih podpornih ukrepih – digitalizacija in večanje vključenosti malih in srednje velikih podjetij na trg kapitala, oblikovanje dodatne ponudbe na trgu kapitala v obliki obveznic ter spodbujanje finančnega izobraževanja, je naštel.
“Naš cilj nikakor ni bil zgolj napisati strategijo. V ozadju že nastajajo izvedbeni načrti in podrobni ukrepi, ki bodo zagotovili, da zapisano ne ostane zgolj na papirju, ampak se v naslednjih letih uresničuje tudi v praksi,” je sklenil.
Boštjančič: Glede gospodarske napovedi smo previdno optimistični
Vlada se je seznanila z Umarjevo spomladansko gospodarsko napovedjo, po kateri naj bi Slovenija letos zabeležila 1,8-odstotno gospodarsko rast, torej boljšo od predvidene lansko jesen. Napoved je po besedah ministra Boštjančiča spodbudna, a tveganja in negotovosti ostajajo, zato so v vladi previdno optimistični.
“Pozitivno je, da je zadnja napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) spodbudnejša od jesenske. Govorimo o 1,8-odstotni namesto o 1,4-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu,” je dejal Boštjančič, ob tem pa opozoril, da kljub temu tveganja ostajajo.
Preberite še: Umar zvišal napoved gospodarske rasti za letos
Spomnil je, da se tudi za evropsko gospodarstvo najhujši scenariji očitno ne bodo uresničili. Gospodarski obeti so namreč sodeč po zadnji napovedi Evropske komisije boljši kot jeseni lani, EU bo letos beležila boljšo rast. Tudi Nemčija, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, naj bi se po napovedih komisije izognila recesiji.
Po ministrovih besedah je spodbudna tudi napoved letošnje inflacije. Ta se bo po napovedih Umarja postopno umirila, a bo v prvih mesecih še visoka. Višje cene storitev in hrane bodo letos še pomembno vplivale na visoko inflacijo, dobra novica pa je, tako Boštjančič, da bo vpliv cen energentov manjši kot preteklo leto.
Zakaj Slovenija zaostaja pri izplačilih iz sklada za okrevanje?
Minister Boštjančič je znova odgovarjal na vprašanje o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje. Ponovil je, da je Slovenija poslala zahtevek za izplačilo prvega obroka, ta je po njegovih informacijah popoln, zdaj je treba počakati na administrativne postopke Bruslja za izvedbo plačila.
Sredstva po ministrovih zagotovilih niso ogrožena. Rok za izvedbo veh mejnikov in ciljev je leto 2026. O razlogih, zakaj Slovenija pri izplačilu zaostaja, bo v prihodnjih tednih še veliko povedanega, saj bosta na to temo potekali seji odbora DZ za finance in komisije DZ za nadzor javnih financ. “Gre za vrsto razlogov, tičijo pa v nerealnih predpostavkah v času, ko se je ta načrt delal,” je pojasnil.
Vlada se je sicer seznanila z informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, skladno s katerim bo Slovenija do konca 2026 lahko koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev mehanizma. Za izvedbo ukrepov načrta je iz tega naslova predvideno tudi koriščenje 705 milijonov evrov posojil. Sredstva bo pridobila v več obrokih, plačila obrokov pa so pogojena z doseganjem mejnikov in ciljev na ukrepih.
Medtem ko je Slovenija zahtevek za prvi obrok že poslala, bosta pošiljanje drugega zahtevek za plačilo in njegova sestava odvisni od uspešnosti doseganja mejnikov/ciljev na drugem in tretjem obroku za nepovratna sredstva ter na prvemu obroku za posojila. Prav tako bo na proces pošiljanja zahtevka vplivala prilagoditev načrta, s katero bo vlada naslovila nižjo alokacijo nepovratnih sredstev zaradi boljše razvitosti v letu 2021 (286 milijonov evrov manj kot načrtovano), cilje načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov in objektivne okoliščine (npr. inflacija).
Prilagoditev načrta bo lahko pomenila tudi prilagoditev nekaterih mejnikov in ciljev ter s tem sestavo obrokov, je finančno ministrstvo pojasnilo v sporočilu po seji vlade. Kot je dodalo, je vlada uradu za okrevanje in odpornost naložila, da najkasneje do 16. marca pripravi in z ministrstvi uskladi predlog izhodišč za prilagoditev načrta, vključno z znižanjem sredstev in dodatnim poglavjem. Ta bodo osnova za usklajevanje z Evropsko komisijo in drugimi deležniki.
Skladno z okvirno časovnico je pošiljanje predloga prilagoditve načrta v formalno obravnavo na komisijo predvideno za letošnji april, so še navedli na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje