Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je znova poudaril, da bodo nadaljnji koraki Evropske centralne banke (ECB) še naprej odvisni od aktualnih razmer. Po njegovem bodo vsakokratne odločitve zagotavljale, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k dvoodstotnemu cilju ECB.
Svet ECB namreč ob umirjanju gospodarske aktivnosti in postopnem zniževanju inflacije v četrtek po desetih zaporednih dvigih ni zvišal obrestnih mer. “Ocenjujemo, da so slednje dosegle ravni, ki bodo ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevale k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven,” je odločitev sveta ECB v današnji izjavi za javnost pospremil Boštjan Vasle.
Guverner je ob tem spomnil, da se gospodarska aktivnost v območju evra umirja, hkrati se postopoma znižuje inflacija, a ostaja nad ciljem ECB. “Slednje utrjuje pričakovanja tržnih udeležencev o daljšem obdobju visokih ravni ključnih obrestnih mer centralnih bank,” je navedel guverner Banke Slovenije.
Je pa Vasle izpostavil, da se ob pričakovanem nadaljnjem upočasnjevanju inflacije v evrskem območju povečuje verjetnost odmika inflacije v Sloveniji od povprečja območja evra. Razlika v stopnji inflacije je po njegovih besedah namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja.
“Za naslavljanje teh razlik bo zelo pomembna tudi ustrezna naravnanost ostalih ekonomskih politik, vključno s fiskalno in plačno politiko. Pri sprejemanju ukrepov v prihodnje bo namreč ključnega pomena njihova komplementarnost z denarno politiko in zagotavljanje podpore pri protiinflacijskih naporih,” je zapisal.
Četrtkovo odločitev sveta ECB, da ne zviša obresti, je sicer pojasnil z navedbo aktualnih gospodarskih podatkov za evrsko območje. Po zadnjih podatkih se je ohlajanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju nadaljevalo. Ob upadanju novih naročil, zmanjševanju zalog in ostrejših pogojih financiranja ostajajo razmere najbolj zahtevne v predelovalnih dejavnostih, anketni podatki pa že nekaj mesecev nakazujejo tudi na umirjanje v storitvah.
Trg dela ostaja še naprej odporen na umirjanje gospodarske aktivnosti, saj je stopnja brezposelnosti avgusta s 6,4 odstotka dosegla novo najnižjo raven.
Inflacija se je septembra v območju evra znižala na 4,3 odstotka, kar odraža nižjo rast cen hrane in energentov ter umirjanje osnovne inflacije. Tveganja za morebitno višjo rast cen po Vasletovih navedbah kljub temu ostajajo nezanemarljiva in izhajajo predvsem z visoke tesnosti trga dela in morebitnih učinkov geopolitične nestabilnosti na gibanje cen energentov.
Dosedanji dvigi ključnih obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja, poudarja Vasle. Izbruh vojne na Bližnjem vzhodu je imel zaenkrat omejen vpliv na finančne trge. Tveganja za zaostritev geopolitičnih razmer so se najbolj odrazila v višjih cenah energentov.
Gibanja na preostalih segmentih finančnih trgov so krojila predvsem pričakovanja tržnih udeležencev, da bo za dosego inflacijskega cilja treba ohranjati ključne obrestne mere na visokih ravneh dlje časa. Posledično so zahtevane donosnosti državnih obveznic na globalni ravni vidneje porasle, predvsem na daljših ročnostih. S tem povezani višji stroški zadolževanja so vplivali na povišanje premij za tveganje, kar se je odrazilo v padcu cen delnic in višjih kreditnih premijah na bolj tveganih finančnih segmentih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje