Konec leta 2023 je 55,4 odstotka delovno aktivnih ljudi odhajalo na delo v drugo občino. Z delovnimi migracijami pa je še vedno najbolj obremenjena občina Ljubljana.
Na delo v drugo občino je konec 2023 odhajalo približno 510.500 delovno aktivnih oziroma 55,4 odstotka vseh. Med izrazito delovne občine sodi Trzin, ki ima približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Z delovnimi migracijami je številčno še vedno najbolj obremenjena Ljubljana.
Delež zaposlenih, ki se na delo vozijo v drugo občino ali regijo zunaj svojega prebivališča, se v zadnjih dveh desetletjih povečuje. Leta 2003 je po statističnih podatkih znašal 42,3 odstotka, 50-odstotni delež pa je bil presežen leta 2011.
Kot so sporočili iz državnega statističnega urada, je konec lanskega leta v občino Trzin, kjer je ena večjih poslovnih con v državi, na delo prihajalo okoli 5600 oseb iz drugih občin. Hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1350 delovno aktivnih prebivalcev.
Trzin je torej izrazito delovna občina. V to skupino se uvrščajo tiste občine, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 19.
Najbolj obremenjena občina je Ljubljana
Med vsemi občinami je bilo 33 takšnih, ki so imele presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev. A dejanske delovne migracije so zaradi dela na daljavo manj pogoste. V zadnjem lanskem četrtletju je tako glede na opravljeno anketo 185.000 oseb izjavilo, da so pogostokrat ali včasih opravljali delo od doma.
Občine, iz katerih se je največ zaposlenih na delo odpravljalo drugam, so bile lani Kobilje, Sveta trojica v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž in Trnovska vas.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je medtem najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 142.500 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.200 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Statistike po regijah odražajo podobne trende kot po občinah, pri čemer pa so številke nižje. Zunaj regije svojega prebivališča se je lani na delo odpravljala manj kot četrtina prebivalcev.
Kot je še izračunal statistični urad, je konec lanskega leta v Sloveniji delalo skoraj 6800 čezmejnih delovnih migrantov, kar je bilo za sedem odstotkov več kot leto pred tem. Najpogosteje prihajajo iz sosednjih držav, v Sloveniji pa nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča.
Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, nekaj več kot 5400, od tega večina moških.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje