Vlada je potrdila predlog novele insolvenčnega zakona, s katero želi prenesti določila evropske uredbe, odpraviti neskladja z ustavo ter uvesti spremembe za boljše poplačilo upnikov. Med novostmi sta sodni postopek za odpravo grozeče insolventnosti ter preoblikovanje poenostavljene prisilne poravnave v poseben postopek za malo gospodarstvo.
“Verjamemo, da bodo predlagane spremembe prispevale k boljšemu položaju in poplačilu upnikov, zlasti delavcev, v postopkih zaradi insolventnosti, predvidena pa je še vrsta spodbud in tudi obveznosti poslovodstev s ciljem zagotoviti, da bodo tovrstni postopki pravočasno začeti,” je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Novela bo uskladila zakonodajo z evropsko direktivo o prestrukturiranju in insolventnosti ter odpravila ugotovljena neskladja veljavnega zakona z ustavo, nekatere spremembe in rešitve pa temeljijo tudi na dosedanjih izkušnjah iz prakse, je pojasnila.
Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti bo namenjen gospodarskim družbam, ki jim insolventnost šele grozi, in sicer da v primerih, ko zunajsodnega prestrukturiranja zaradi nesoglasja upnikov ni mogoče doseči, s poslovnofinančnim prestrukturiranjem v okviru sodnega postopka preprečijo nastanek insolventnosti. “Cilj tega postopka je, da se s pravočasnim pristopom poslovodstva prepreči nastanek insolventnosti družbe ter s tem ohrani njeno poslovanje in preživetje,” je dejala ministrica.
Predvidena je ukinitev postopka poenostavljene prisilne poravnave in namesto tega postopka uvedba posebnih pravil za malo gospodarstvo. Ta se bodo uporabljala v primerih, ko obveznosti dolžnika, ki bodo predmet finančnega prestrukturiranja ali prisilne poravnave, ne bodo presegale 700.000 evrov.
Za samostojne podjetnike in mikro družbe bodo še vedno veljale določene poenostavitve, ki nižajo stroške postopka prisilne poravnave, bo pa po novem tudi v teh postopkih vedno imenovan upravitelj, ki bo preverjal obstoj terjatev in opravljal druge nadzorne naloge.
Novela bo po predlogu poslovodstvu nalagala nekoliko spremenjene in dodatne obveznosti ob nastopu insolventnosti. Tako bo med drugim moralo najpozneje v roku 30 dni od nastopa insolventnosti predlagati začetek postopka zaradi insolventnosti. Pri tem bo podvrženo prekrškovni odgovornosti, v primeru, da bo zaradi zamud prišlo do škode za upnike, pa tudi kazenski in odškodninski odgovornosti.
Hitro ukrepanje je po mnenju ministrice namreč bistveno za preprečitev izčrpavanja že insolventnih družb ter zagotovitev najboljšega poplačila upnikov.
Zaposlenim med prisilno poravnavo plače v skladu s pogodbo
V noveli bodo po predlogu spremenjene tudi določbe, ki opredeljujejo povezane osebe. “S širšo in bolj odprto opredelitvijo povezanih oseb se v noveli naslavlja problematika tako imenovanih slamnatih upnikov, ki sodelujejo z dolžnikom,” je pojasnila.
Novela bo s ciljem krepitve položaja upnikov v stečaju in prisilni poravnavi upnikom in upniškemu odboru omogočila vpogled v dokumentacijo dolžnika v zvezi z vodenjem postopka. Tako se bodo lahko informirano odločali o potrditvi predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja ali vložitvi ugovora zoper vodenje prisilne poravnave, pričakuje ministrstvo. Poleg tega bodo lahko delavci in drugi imetniki prednostnih terjatev imenovali svojega predstavnika v upniški odbor.
Pomembna novost v noveli bo obveznost dolžnika, da med prisilno poravnavo zaposlenim izplačuje plače skladno z njihovimi pogodbami o zaposlitvi, ne le v višini minimalne plače, kot velja doslej.
Novela bo predvidoma omogočila večjo transparentnost prodaj premoženja, saj bodo vse dražbe objavljene na enem mestu, premoženje pa se bo lahko prodajalo tudi prek spletnih javnih dražb, kar naj bi omogočalo širši krog ponudnikov in preprečevalo dogovarjanja med deležniki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje