Po tem, ko je v soboto Hamas nepričakovano in silovito napadel Izrael, so tukaj tudi že prve ekonomske posledice vojnega stanja na Bližnjem vzhodu. Cena surove nafte je poskočila, obstal je tudi najpomembnejši sektor izraelskega gospodarstva.
Nestabilnost na Bližnjem Vzhodu, kjer je približno tretjina svetovnih zalog nafte, povzroča negotovost na naftnih trgih. Za 159-litrski sod severnomorske nafte brent, za katerega je bilo treba v petek odšteti dobrih 84 dolarjev, je bilo danes okoli 16. ure treba odšteti že dobrih 88 dolarjev. Tečaj zahodnoteksaške nafte (WTI) pa se giblje okoli 86 dolarjev.
Ravno skok cen nafte je med prvimi posledicami napetega stanja v Izraelu. “Nadaljnje stopnjevanje in razraščanje konflikta proti državam Srednjega Vzhoda, ki so glavne izvoznice nafte, predstavlja veliko grožnjo in zahteva podrobno spremljanje. Še posebej zdaj, ko se svetovno gospodarstvo že sooča s trdovratno inflacijo,” je za portal LiveMint dejala Kanika Pasricha, ekonomistka pri Standard Chartered Bank.
Globalni trgi so zaradi spopadov manj naklonjeni tveganjem in sredstva že preusmerjajo v obveznice, dolar in zlato. Posledično je zlato pridobilo slab odstotek vrednosti, promptna cena za unčo žlahtne kovine pa znaša 1.848 dolarjev. Zaradi praznika se v ponedeljek ne trguje z ameriškimi državnimi obveznicami.
Krepitev dolarja je ošibila evro za dobrega pol odstotka, tečaj evro-dolar se giblje pri 1,05 dolarja za en evro.
Rastejo delnice obrambnih podjetij
Delnice so trpele predvsem v Izraelu in drugod v regiji Bližnjega Vzhoda. Osrednji borzni indeks v Izraelu TA-35 je v nedeljo izgubil 6,4 odstotka vrednosti, kar je največji padec v zadnjih treh letih. Padce so beležili tudi indeksi v Savdski Arabiji, Katarju in Kuvajtu. V ponedeljkovem trgovanju je TA-35 izničil del izgub z rastjo za približno odstotek.
Na ameriških in evropskih trgih so rasle delnice obrambnih in energetskih podjetij, kot sta ameriški Lockheed Martin (+4,5 odstotka) in britanski BAE Systems (+ tri odstotke). Delnice letalskih družb so medtem padale, saj je bližnjevzhodni konflikt podražil cene goriva.
Po vdoru pripadnikov Hamasa na izraelsko ozemlje vrednost izgublja tudi izraelska valuta šekel. Z 1,63-odstotnim padcem je presegla raven 3,9 šekla za en dolar, kar je najnižja raven v zadnjih sedmih letih, poroča CNBC. Izraelska centralna banka je napovedala podporo valuti s prodajo 30 milijard dolarjev tujih valutnih rezerv in še 15 milijardami dolarjev v obliki izvedenih finančnih instrumentov.
V težavah izraelski paradni konj?
Medtem motnje v državi pričakuje tehnološki sektor, ki je že nekaj desetletij paradni konj Izraela in najhitreje rastoči del tamkajšnjega gospodarstva.
Visokotehnološka podjetja ustvarijo približno petino izraelskega bruto domačega proizvoda in zagotavljajo 14 odstotkov vseh zaposlitev. Številna so minuli konec tedna ostala zaprta.
“To je velika motnja za vsakodnevno poslovanje,” je za Reuters povedal Jack Ablin, vodja investicij in ustanovitveni partner ameriškega svetovalnega podjetja Cresset Wealth Advisors. Če bi se boji še zaostrili, tako Ablin, bi se lahko na kratki rok drugam preusmerila tudi sredstva. Ne izključuje niti možnosti, da država zaposlene v tehnoloških podjetjih vpokliče med vojaške rezerviste.
Na posledice v tehnološkem sektorju je opozoril tudi glavni strateg pri velikanu finančnih storitev LPL Financial Quincy Krosby. Po njegovih besedah bodo v Izraelu vložili ogromno truda v zaščito fizičnih inštalacij podjetij pred novimi napadi – številna vlaganja v tehnologije so namreč povezana z izraelsko vojsko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!